• 28. 6. 2024  |  Mladina 26  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Hrvaška

    Komentar / Osvoboditelji

    »Vesel sem, da sem danes tu. Zadnjič sem bil tu leta 1993, kot pripadnik HVO sem se boril v Mostarju, branil sem hrvaške interese, hrvaško državo in hrvaški narod. Znova bom, če bo treba, tudi politično storil vse, da bomo ubranili naše vrednote, vaše vrednote in obstoj hrvaškega naroda na teh ozemljih.« Je mar hrvaškemu obrambnemu ministru v glavo udarilo sonce in je zato blebetal takšne neumnosti ali je verjetneje, da je – ne ravno bogato obdarjen s pametjo – ponosno razkril resnico o tem, kar država Hrvaška vztrajno zanika – da se je hrvaška vojska borila v BiH? Tokrat je bila povod proslava ob obletnici operacije Junijske zore, med katero so »enote Hrvaškega obrambnega zbora junija 1992 osvobodile Mostar«.

  • Komentar / Kakšna unija?

    Evropske volitve so po naravi reči bolj pretresle politične vzvode delovanja EU in manj ekonomske. Pričakovani zasuk v desno ni bistveno spremenil političnih razmerij, večja težava so spregledani ekonomski temelji. Politični premik k populizmu in frustracije volilnega telesa imajo ekonomske korenine, v ozadju je brodolom neoliberalne ideologije in prakse. EU je odziv na povojne razmere, razvija se v spoprijemanju s krizami, oblikovana pa je za dobre čase in ne za slabe. In prvih očitno ni več. Danes jo z desne in leve dojemajo kot domala večno institucijo »a la carte«. Vsakemu nekaj daje in vsem nekako koristi, zato vsi verjamejo v trdnost integracije, čeprav narašča nezadovoljstvo z njenim delovanjem. EU ekonomsko zahteva večjo soodvisnost in politično koordinacijo, toda politično se krepijo protekcionistične in nacionalistične težnje. Nikoli dorečeno načelo subsidiarnosti je trčilo ob problem legitimnosti, ta pa ob delovanje evropske demokracije. Iskanje »strateške avtonomije« navzven je samo druga stran izpraznjene suverenosti navznoter. Politična unija je ekonomsko nujna, ni pa politično zaželena, desnica in levica ji nasprotujeta vsaka po svoje. Za sedaj so vsi združeni v svoji različnosti. In to ekonomsko vedno bolj zapleta položaj in manevrske sposobnosti EU.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Kolumna

    Komentar / Travnik

    Magnifico hoče za svoj koncert Tivoli in nič drugega, uničen travnik ga ne zanima. A bi lahko vedel, da ne gre samo za konkretni travnik. To je primer vase zazrtega egoizma v času akutne okoljske krize. Podpira ga mestna oblast, tista, ki se rada druži z znanimi in slavnimi, tvegano speljuje kanalizacijo in gradi stanovanja samo za bogate. Žalostno je tudi, da bi se našlo dovolj ljudi, ki bi prišli na koncert in potacali tisti travnik.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Pamflet

    Komentar / Dogodek, ki ga ni

    V intervjuju za bruseljski portal Politico je finančni minister Klemen Boštjančič izjavil, da ne vidi nobene težave v sodelovanju z morebitno skrajno desno francosko vlado, če bo na parlamentarnih volitvah v Franciji zmago slavil skrajno desni Nacionalni zbor. Takoj sta se odzvala ministra iz vrst SD Matjaž Han in Tanja Fajon, ki sta povedala, da ju zelo skrbi uspeh skrajne francoske desnice.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Dva leva

    Komentar / Nevidni ansambel

    Pri ministru Klemnu Boštjančiču se iz vesolja opazi, da je preskočil malo šolo politične socializacije. Sprva je deloval precej nebogljeno in negotovo, a je z meseci ministrovanja pridobil samozavest. Ravno toliko, da je sedaj začel sproščeno klatiti velike neumnosti. A ni osamljen. Prav enako velja za večji del vodilne stranke. Pa ne samo za njih. In ne samo pri nas. Denimo, Felipe González, stari politični maček španske pofrankistične politike, je zaradi drugačnih razlogov in motivov izrazil veliko navdušenje nad Melonijevo. V nekem pogovoru za španski radio Onda Cero ji je izrekel večjo naklonjenost, kot jo je bil pripravljen izreči svojemu strankarskemu nasledniku Pedru Sánchezu. No, tudi v slovenski politiki so takšne akrobatske figure splošno razširjene. Junija 2016 sta se na tiskovni konferenci skupaj pojavila predstavnik poslanske skupine (takrat še) Združene levice Matej Vatovec in nepovezani poslanec Andrej Čuš ter napovedala interpelacijo proti takratnemu infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču. Zakaj interpelacijo? Že zakaj, a Gašperšičevi takratni grehi so bili nepomembni glede na izvirni greh predhodnice današnje Levice, ki je bila pripravljena v interpelaciji (brez možnosti!) kolaborirati s skrajno desnim in skrajno nestrpnim Andrejem Čušem. Refleksije tega sprevrženega manevra v Levici niso nikoli opravili. Podobno so takoj po ustanovitvi uprizorili svoj pogreb v stranki Vesna. V oddaji Studio City decembra 2021 sta sopredsedujoča na nekajkrat ponovljeno vprašanje Marcela Štefančiča vedno znova odgovarjala, da se ne bosta opredeljevala do avtoritarne politike, do Janeza Janše, do sodelovanja z desnico, pač v smislu, da v Vesni gledajo naprej, ne nazaj ... in da so zato pripravljeni z vsemi sodelovati itd., saj da okoljska politika nima barve ... Tudi Vesna ni opravila refleksije tega hiperperverznega pragmatizma.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    28. 6. 2024  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Uvodnik / Kako jim povedati?

    »Kako jim povedati?« zveni pretenciozen naslov besedila, saj ima v sebi skrito pozicijo; nakazuje namreč, da pišoči nekaj ve in razume, a da obstaja neka druga stran, ki tega sporočila ne razume oziroma ni – če gremo do konca – tega sporočila zmožna razumeti oziroma dojeti. A ta naslov nikakor ne želi reči tega. Problem je namreč na drugi strani. Zakaj nekatera sporočila javnosti več ne dosežejo? Običajno bi se spraševali o izrekovalcu oziroma zapisovalcu teh misli. A ker je teh veliko, pa nihče oziroma zgolj omejeno ne prodre s svojimi razmisleki, ne v Sloveniji ne drugod, si je treba postaviti neko drugo vprašanje: se je morda jezik, ki je pač način komunikacije tudi ko gre za razumevanje sveta in družbenih razmerij, spremenil, in zato danes s starimi oziroma že uporabljenimi načini komuniciranja ni mogoče več nagovoriti javnosti oziroma je pritegniti?