#k# Prelistaj izdajo

dr. Bogomir Kovač

5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / Nogomet

Evropsko prvenstvo v nogometu v Nemčiji je sredi poletja 2024 v EU zasenčilo vse druge politične dogodke. Nogomet je te dni preprosto edina prava politično-ekonomska tema, vsa pozornost javnosti je usmerjena vanj. Dokaz več, da je nogomet izjemno kompleksen, globok in vpliven sociokulturni fenomen. Kot vodilni svetovni šport je v marsičem nekakšen opij ljudstva, toda zagotovo edina religija, ki ne pozna ateistov. Za Nemčijo je evropsko prvenstvo dobrodošel politični obliž v grozeči ekonomski recesiji in težavah koalicijske vlade. Slovenska uvrstitev v izločilne boje osmine finala, celo končni poraz s Portugalci, meji na nogometni čudež. Slovenija se je ob njem poenotila, politično mitologijo »stopiti skupaj« je veliko bolj avtentično kot strankokracija Goloba ter Janše uresničil Kek s svojim moštvom. Napredovanje Slovenije in izpad Hrvaške in Srbije je tudi v balkanskem kotlu dokaz, da se je svet okoli nas resnično postavil na glavo.

N'toko

5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Žive meje

Komentar / Zakaj desnica zmaguje

Slovenija je nedavno dobila še eno v vrsti raziskav, ki naj bi potrjevale na Zahodu splošno uveljavljen trend: mladi se vse bolj obračajo v desno. Nova raziskava Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je spodbudila številne analize (ena izmed boljših je nastala v prejšnji izdaji Mladine), v katerih se levičarji sprašujemo, kaj je šlo narobe. Vsako seciranje podatkov nas pripelje do zaključka, da mlade skrbijo njihova prihodnost, pomanjkanje stanovanj, vojne, okolje … Glede te točke se torej vsi strinjamo, zmanjka pa nam odgovorov na ključno vprašanje: zakaj se potem ne obračajo k levim strankam, ki obljubljajo stanovanja, blaginjo in mir? Ne le da so socialistične stranke povsod v zatonu, ampak je njihova baza povsem skopnela – po podatkih iz iste raziskave se je za levo usmerjene opredelilo pol manj mladih kot leta 2018.

Janko Lorenci

5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Vladavine neizvoljenih

Predsednica države je na dan državnosti ljudstvu in vladi ponudila nepričakovane, za našo politiko redke poudarke o pomenu skupnosti, solidarnosti, upravičenosti davkov … Nekako je celo namignila, naj bolj obdavčijo tudi njo, saj je bogata ali vsaj premožna.

Bernard Nežmah

5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Pamflet  Za naročnike

Komentar / Nova bukolika

Ko je v Franciji po prvem krogu parlamentarnih volitev Nacionalni zbor zbral največ glasov, se je oglasil premier Gabriel Attal in pozval volivce, naj v drugem krogu predčasnih volitev skrajni desnici ne namenijo niti glasu.

Vlado Miheljak

5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / V senci Eifflovega stolpa

Če smo v Sloveniji in sploh vzhodnih, »novih demokracijah« prostodušno začeli brskati po smetnjaku zgodovine takoj po menjavi režimov, se je v »starih demokracijah« to zgodilo počasi, sramežljivo. In zadnja barantanja za sestavo vodstva evropske komisije so pokazala, da tudi v jedrni Evropi postaja vse mogoče in dovoljeno, da se le doseže končni cilj. In zdaj imamo, kar imamo: skorumpirano in ščuvaško vodstvo EU. No, ko to pišem, ključni spopadi vendarle še potekajo. Francija še bije krvavo bitko za obrambo pete republike in želi ponoviti scenarij s predsedniških volitev 2002, ko so se vsi liberalno zavezani akterji združili v klicu volivcem, naj ustavijo Le Pena, svoje drobne narcisizme in egoizme pa so podredili skupnemu cilju. In so prepričljivo uspeli. Na parlamentarnih volitvah je to vsekakor težje. Povsem mogoča je nevarnost, da bo hči Marine končala, kar je ata Le Pen začel. A ne glede na to, kdo bo po nedeljskih volitvah v Franciji končni zmagovalec, se je Evropa že spremenila. Kompromisi niso šli v smeri ohranjanja vizij razsvetljenske dediščine Evrope, ampak ohranjanja pozicij tudi za ceno odrekanja tem vizijam. Z žalostjo in nostalgijo se lahko spominjamo zadnjega velikega obeta združene Evrope. Predsednik komisije Barosso je leta 2004, presenetljivo ali pa tudi ne, predlagal ultrakonservativnega in nestrpnega Rocca Buttiglioneja za komisarja za pravosodje. A s predlogom ni uspel. Kajti njegova večkrat izrečena in ponovljena stališča do žensk, katerih poslanstvo bi naj bilo rojevanje otrok, emigrantov, ki »skrbijo za raven kriminala v državi«, do homoseksualnosti, ki je greh, medtem ko je »aids kazen za homoseksualnost in zlorabo drog«, so bila prehuda – ne le za socialiste in liberalce, ampak tudi za eminentne predstavnike konservativne EPP. Zato ga niso potrdili.

Grega Repovž

5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Uvodnik

Uvodnik / Dovolj ekonomije

Slovenski filozof Samo Tomšič, ki sicer deluje v Berlinu, je v drobni knjižici Psihopatologija politično-ekonomskega vsakdana v svojem eseju leta 2017 zapisal na prvi pogled zapleten stavek: »Okrog ekonomije, ki si je v neoliberalizmu dokončno priborila status sodobne ‘kraljice znanosti’ oziroma hegemonske discipline, se zbirajo ostale discipline, kot so psihologija, sociologija, matematika, farmakologija itd., ki vsaka s svojim inputom prispevajo k verifikaciji dveh ključnih političnoekonomskih hipotez: ‘egoistične hipoteze’, po kateri naj bi bili vsi ljudje narcisistične atomske enote, in ‘samoregulativne hipoteze’, po kateri naj bi bil trg zgrajen na trdnih in predvidljivih zakonih, ki jih lahko zamajejo zgolj nepremišljene politične intervencije.« Zakaj navajamo ta stavek?