-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Za naročnike
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Hrvaška
Za začetek malo zgodovine za boljši vpogled v sedanjost, ki se krčevito trudi za boljšo preteklost. V glavnem, davnega leta 1945 so si partizanske enote 8. dalmatinskega korpusa strahovito prizadevale, da bi zlomile nemškega okupatorja in ustaše in osvobodile Mostar v zahodni Hercegovini. Bitke so bile težke, ker sta ta del Bosne pred »rdečo pošastjo« poleg nemških fašistov branili tudi legionarska 369. bojna, imenovana Vražja, in 9. ustaško-domobranska divizija, lokalna milica, skupaj 15 tisoč dobro oboroženih vojakov. Vso vojno je bila tu močna ustaška trdnjava, iz katere so prišli tudi najhujši klavci v Neodvisni državi Hrvaški, sam Mostar pa je za svoj antifašizem plačal visoko ceno – 750 padlih borcev in 1517 žrtev fašističnega nasilja, kar pomeni, da vsak osmi meščan ni dočakal svobode. V Jugoslaviji so potem prav v Mostarju uredili Partizansko pokopališče, izjemno delo velikega arhitekta Bogdana Bogdanovića, amfiteater nad mestom, kjer »mrtvi in živi zrejo drug v drugega s praznim pogledom«, kakor je resignirano ugotavljal graditelj, ko se je s smrtjo Jugoslavije začelo redno skrunjenje pokopališča, ki je vse do danes izpostavljeno izživljanju takšne ali drugačne sodrge. Tamkajšnje hadezejevske oblasti to niti najmanj ne skrbi, čeprav je pokopališče uvrščeno na Unescov seznam kulturne dediščine.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Ekonomija
Prostorsko načrtovanje je ogledalo urejenosti države, državni prostorski red določa temeljna pravila življenja ljudi. Na prvi pogled imamo glede tega vse, kar potrebujemo. Tu so moderni konceptualni okviri in usmeritve uravnoteženega trajnostnega razvoja. Dosegli smo konsenz med različnimi deležniki glede strategije razvoje Slovenije do leta 2050. Premoremo zavidanja vredno hierarhijo prostorskih zakonov in uredb. Zdi se, da je Slovenija ena najbolj urejenih članic EU. Realnost je kakopak precej drugačna. Prevladuje prostorsko razsvetljenstvo, ki pa ga nihče ne izvršuje, ker ga preprosto ne (z)more. To je svojevrsten cinizem naše mlade državne ureditve, kjer kaos in entropija naraščata z vsakim aktom dograjevanja sistema, od prostora, zdravstva, šolstva … Množica predpisov ne more nadomestiti učinkovitosti organizacije, manko strokovnosti in finančne podhranjenosti želenih sprememb. V Sloveniji kot majhni državi je prostor sam po sebi dragocena nacionalna dobrina. Glede na lego in raznovrstnost je njegovo obvladovanje naša osrednja konkurenčna prednost. Z drugimi besedami, upravljanje prostora je preprosto najbolj prezrt (makro)ekonomski problem te države.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Kolumna
Osamljenost postaja nekakšna sodobna epidemija. Američane naj bi po nekaterih ocenah mučila bolj kot diabetes ali debelost. Za WHO je osamljenost grožnja za javno zdravje, Japonska in Anglija sta celo imenovali ministra za osamljenost.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Pamflet
Ko je francoski zgodovinar Robert Muchembard l. 2000 objavil Zgodovino hudiča, je izpostavil, da se je v evropskem imaginariju razmahnil med 13. in 15. stoletjem, kar pa ni naključje: cerkvena in fevdalna oblast je z njim dobila absolutno zlo. Toda, ker se je pojavljal le na freskah, ga ni bilo mogoče locirati in se boriti proti njemu. Zakaj se je angažiral silni aparat zoper sovraga, ki ga ni bilo mogoče ugnati? Preprosto, hudičevo delo so iskali v posameznikih, ki so se upirali dogmam postave. Vsakdo je bil lahko zapeljan, naloga biričev, sodnikov, vladarjev in škofov je bila preveriti, v komu je našel svojega glasnika. In namesto hudiča so preganjali dvomljivce, heretike, ki so dvomili v nezmotljivost oblastnikov, številne misli in stavki so postali prepovedani, s pomočjo hudiča so torej vzpostavili družbo, ki je temeljila na strahu in absolutni podrejenosti.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Dva leva
Komentar / Nespodobno povabilo
Najlažje je vselej Borutu Pahorju, ker ni niti moralen niti nemoralen, ampak preprosto amoralen. Prišel je na Bled in brez dilem in obotavljanja objel čez ramo Cipi Livni, ki so se je drugi izogibali kot garjave ovce, in fotografijo na omrežju X komentiral kot srečanje z »dolgoletno prijateljico«. Verjetno prijateljico še iz časov, ko je bila Cipi kot zunanja ministrica, podpredsednica vlade in članica vojnega kabineta ena najodgovornejših protagonistov operacije Uliti svinec, v kateri so leta 2008/2009 v 22 dneh pobili 1116 Palestincev v Gazi. On pa je takrat bil premier skrajno lojalne partnerice zavezništva.
-
6. 9. 2024 | Mladina 36 | Uvodnik
Kaj je samostojni podjetnik? Na kaj pomislimo, ko izrečemo to besedno zvezo? Seveda na to, kar je bilo mišljeno v izhodišču. Na našega vodovodarja, ki se je odločil za samostojno pot. Ni imel ničesar, le pridne roke, star kombi in znanje. Vse je stavil na to – in uspel. Spet drugi je odprl majhno picerijo. Iz nič. Sposodil si je denar od mame, obeh najboljših prijateljev, punca je vzela kredit, on pa je ustanovil s. p., najcenejšo in najbolj preprosto pravno obliko podjetja in začel peči pice. To je samostojni podjetnik v naših očeh. Samostojna podjetnica je tista naša znanka, ki je začela šivati zavese in ima danes že pet šivilj in ji gre dobro. A je vse naredila sama. Ali pa ta mlada punca, ki je začela delati torbice in jih prodaja na Instagramu.
Iskanje brez piškotkov ni možno
