• 13. 9. 2024  |  Mladina 37  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • N'toko

    N'toko

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Žive meje

    Komentar / Ljudstvo proti Macronu

    Francoski predsednik Emmanuel Macron noče popustiti. Leta in leta je gradil svoj režim, svoj slog vladanja, svoj izraz moči. Z vsakim korakom se je trdneje prepričal, da edino macronizem lahko reši Evropo in da ga je treba braniti za vsako ceno. Po več tisoč protestih, zmerjanju, klofutah in bog ve koliko incidentih z gnilimi jajci, paradižniki in drugimi smrdljivimi izstrelki se je naučil živeti s sovraštvom francoskega ljudstva. Bes tega je danes zanj znamenje, da nekaj dela prav. Pomislite, koliko gibanj je bilo zatrtih, koliko glav razbitih, koliko protestnikov aretiranih, koliko oči izmaličenih z gumijastimi naboji, da je izpeljal pokojninsko reformo. Odkar je Macron na oblasti, ljudstvo meče predmete vanj, Macron pa meče predmete nazaj v ljudstvo. Ugotovil je, da v tej igri vedno zmaga tisti, ki ima na svoji strani 150 tisoč do zob oboroženih policistov. In če ga niso ustavila vsa tista goreča mesta, vsi prevrnjeni avtomobili, vsi pografitirani spomeniki – celo poškodovani Slavolok zmage! –, ga ne bodo niti izgubljene parlamentarne volitve. Macronizem mora preživeti.

  • Komentar / Draghijevo sporočilo

    Dolgo pričakovano Draghijevo poročilo o evropski konkurenčnosti so v Bruslju namesto junija 2024 predstavili šele septembra. Zamuda ni naključna, razkriva preplet zakulisnih bruseljskih bitk z novo komisijo, pa tudi vse bolj usodne poglede na prihodnost EU. Draghijeva politično-ekonomska sporočila za reševanje EU so kot vedno jasna in dramatična. EU v novih okoliščinah nima več možnosti izbire, spremeniti mora svojo razvojno paradigmo in sposobnosti ukrepanja. Razvojno in geostrateško zaostaja za ZDA in Kitajsko, izgublja globalno konkurenčno bitko, ekonomsko podstat svojih vrednot in družbene blaginje. Draghijev recept je navidezno preprost. EU potrebuje več denarja za prave prebojne investicije in učinkovitejše upravljanje skupnih politik. Njegovo sporočilo je podobno onemu iz leta 2012 pri reševanju evra. Storili bomo vse, kar je potrebno za rešitev EU. Toda politično nastavljena evropska komisija (EK) ni tehnokratska ECB in von der Leynova tudi ni karizmatični Draghi. Agonija EU pa je vse bolj očitna, iluzije o možnih rešitvah vse večje. Tudi Draghijeva strategija evropske konkurenčnosti tu ni izjema.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Kolumna

    Komentar / Objem čez ločnico

    Vladimir Prebilič je v nedavnem pogovoru za Delo dejal: obstaja možnost, da poskušava z Anžetom Logarjem po volitvah vsak s svojo stranko sestaviti vlado. Jasnemu odgovoru na vprašanje novinarke bi se lahko z nekaj spretnosti, ki mu je ne manjka, izognil, a je, po malem presenetljivo, razkril karte, za katere ni jasno, ali mu lahko koristijo ali škodijo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Pamflet

    Komentar / Črne luknje

    Premier Robert Golob je že pred evropskimi volitvami najavil slovenskega kandidata za komisarsko mesto v EU v podobi Tomaža Vesela. Celo njegovi koalicijski partnerji so tedaj zastrigli z ušesi, saj se z njimi ni posvetoval. Toda mož je bil odločen in vlada ter za njo parlament sta podprla njegovo izbiro. Iz Bruslja je nato prišel glas predsednice Ursule von der Leyen, da želi, da vlade pošljejo po dve kandidatski imeni - moško in žensko. Toda prvi mož vlade je bil odločen - mi ne bomo spreminjali svoje odločitve. Goreče ga je podprla tudi vodja Levice Asta Vrečko, rekoč, da je izbira Vesela suverena pravica slovenske države. Potem pa pride iz vladnih vrst novica, da je njjihov izbranec odstopil.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Dva leva

    Komentar / Katarzično ponovno snidenje

    Zadnje kolobocije z iskanjem komisarja oziroma komisarke evropske komisije, ki bi naj bilo rutina, so naplavile veliko nedoslednosti in sprenevedanja. Najprej seveda ves cirkus in precej nedostojnosti ob (ne)izboru domače primerne kandidatke/kandidata, potem pa še nadvse pokroviteljski odnos predsednice evropske komisije do perifernih članic.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Uvodnik / Pozabljeni dogovor Golob-Janša

    Čeprav se zdi, da sta predsednik vlade Robert Golob in vodja SDS Janez Janša ves čas v ostrem konfliktu, se je v letošnjem letu zgodil trenutek, ko sta dobro sodelovala in zakoličila največji projekt v sodobni Sloveniji. Takole pravi novica portala N1 z 12. marca: »Koalicija in opozicija le redko stopita skupaj. Danes se je to zgodilo. Potem ko je poslanska skupina SDS sredi februarja umaknila svoj predlog za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji nove nuklearke v Krškem (JEK 2), so danes predlog za tak referendum skupaj vložile štiri parlamentarne stranke: Gibanje Svoboda, SDS, NSi in SD. Manjkajo le podpisi poslancev Levice.«