-
25. 2. 2022 | Mladina 8 | Za naročnike
-
Doma imamo na kupe knjig, nekaj tisoč nepotrebnih, pa vendar dragocenih koščkov življenja. Kamorkoli pogledaš, jih je vse polno, na policah po stenah, v škatlah po kotih stanovanja, precej jih je shranjenih v zatohli drvarnici, tudi knjižure vezanih člankov, nastalih v 15 letih obstoja Ferala. Tako mi je padlo na pamet, da bi mestne oblasti zaprosila za kako klet, kamor bi spravila svojo knjižno zbirko, he he, lahko bi se prodala kot zaslužna državljana, novinarja, ki sta celo napisala nekaj knjig. Eh, sva godrnjala sama pri sebi, ko sva z zavistjo gledala, kako je Frka, vodja kabineta predsednika vlade, v Zagrebu dobil veliko klet, da bo vanjo lahko preselil svoje knjige in izrezke iz časopisov, nanašajoče se na domovinsko vojno, ki jih je izrezoval, ko je vojne dni preživljal po sinekurah v tujini. Zdaj zanje nima prostora v stanovanju, velikem 96 kvadratnih metrov, ki mu ga je dala država, da bi v tem »prostranstvu« živel sam s soprogo. Ker seveda omenjena klet ni bila ravno primerna za shranjevanje dragocene dokumentacije, so prostor preuredili, kakopak na stroške državljanov; prenova je stala blizu 60 tisoč evrov. In kadar bi našega Frko, medtem ko bi se poglabljal v kak dokument, bogpomagaj nekam pritisnilo, kar je popolnoma naravno, menda ni pričakovati, da bo hodil v bližnje stanovanje, zato so v kleti uredili tudi dostojno kopalnico, kakršna pritiče tako pomembnemu hadezejevcu.
-
Zimske olimpijske igre v Pekingu leta 2022 so se končale, slovenski športni uspeh je bil spet izjemen. Pandemija jih ni ustavila, toda prizorišča so kljub temu ostala prazna, športna prireditev je postregla z običajnimi političnoekonomskimi sporočili. Olimpijske igre postajajo vedno bolj rezervirane za bogate in vplivne države, Coubertinovega političnega duha olimpizma vse bolj prekrivajo geostrateški interesi. Tudi tokrat ni šlo brez kitajskih ekonomskih zavajanj glede stroškov iger in ameriških političnih manipulacij z delnim bojkotom. Peking je postal prvi gostitelj letnih in zimskih olimpijskih iger, dokaz izjemnega kitajskega gospodarskega razvoja in političnih sposobnosti. Simbolna vrednost iger je za Kitajsko pomembnejša od vseh drugih. Igre velikih, ZDA, Kitajske in Rusije, so primarno geostrateški projekti. MOK je tukaj zgolj športni mešetar, posrednik interesov različnih zvrsti kapitala. Toda prav ekonomika teh iger razkriva kitajsko politično sistematičnost. To je morda najzanimivejše sporočilo Pekinga 2022.
-
Ukrajinska kriza se stopnjuje, a vseevropske vojne, upajmo, ne bo. Biden je pomirjujoče – ali pa brutalno odkrito – rekel, da se Amerika ne bo vojaško odzvala, tudi če Rusija napade Ukrajino. Strah pred vzajemnim jedrskim uničenjem hvala bogu ostaja. A Putin je z dejansko aneksijo Donbasa zelo zaostril položaj.
-
Dvoboj enega igralca – blazneža
Potem ko je ruski prezident Vladimir Putin priznal samostojnost donbaških republik in mu je parlament odobril napotitev vojaških sil na to področje, se je izkazalo, da je imel ameriški predsednik Joe Biden prav, da torej Rusija začenja invazijo v Ukrajino. Evidentna kršitev mednarodnega prava. Zahod je napovedal gospodarske sankcije in nizozemski premier Mark Rutte je izjavil, da je Putin blazen.
-
Brecht je svoj čas, ob praizvedbi komada Bobni v noči (1920), občinstvo uvedel v dogajanje z velikim scenskim plakatom z napisom Ne buljite tako romantično (Glotzt nich so romantisch); kajpak provokativno, a tudi edukativno. Ljudje smo nagnjeni k romantičnim poenostavitvam ter vzhičenim predstavam in pogledom na dogajanja. Tudi v vsakdanjem življenju in še zlasti v politiki. In v teh dneh smo priča prav takemu vzdušju, poenostavljenim romantičnim, vzhičenim presojam in interpretacijam. Je kot v času vojne. Vojna pač ni normalno stanje duha. Vojna, tudi politična, parlamentarna, koalicijska ... je slaba, a še slabše je tisto, kar ji sledi. Heinrich Böll v romanu Skupinska slika z gospo (1971) v sladko-bridki fabuli nazorno sporoča: uživajte v vojni. Mir bo neizprosen. Vojna razdeli ljudi v skupine, jih naščuva ene na druge, a hkrati nivelizira razlike znotraj skupin. Ali kot bi rekel Freud v Množični psihologiji in analizi jaza (1920/21): »Koncentracija sovraštva do tuje skupine odstranja netolerantnost v lastni skupini.« Zatorej, prosto po Kacinu: uživajmo, dokler lahko. Pa četudi v sovraštvu; pa četudi z umeščenostjo v strastno polarizacijo janšizem-antijanšizem. Kajti 24. aprilu bo sledil trd pristanek. Če bomo izvolili sedanjo protidemokratično Janševo koalicijo, se več ne bo kaj zgražati, peniti, bentiti. Imeli bomo tako oblast, kot si jo zaslužimo. Ker smo si jo izvolili. No, upajmo, da se najbolj črn scenarij ne bo uresničil.
-
Borut Mekina, novinar Mladine, sicer tudi magister mednarodnih odnosov, je aprila 2019 – v Sloveniji smo imeli šele slabo leto na oblasti vlado Marjana Šarca, Ameriki pa je še predsedoval Donald Trump – napisal članek, ki se danes bere kot napoved prihodnosti. V njem je citiral domače in tudi tuje strokovnjake, opozorilo pa je bilo zelo jasno: države postajajo egoistične, sebične, tudi države okoli nas se vedejo agresivno, dejansko napadalno, morda tega še ne vidimo, a prekleto nevarno bo, če se bomo tega zavedeli prepozno. Ali kot je že takrat v njegovem članku dejal Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister v vladi Kira Gligorova: »Po svetu je zavladala logika hladne vojne, države so začele igrati igro ničelne vsote, mislijo, da lahko zmage dosežejo le na račun porazov drugih držav. To pomeni, da če delaš kakršnokoli zlo svojemu domnevnemu nasprotniku, je to v tvojem interesu. Logika hladne vojne je bila zelo preprosta. Češ, vi želite rušiti nas, zato bomo mi rušili vas. In v zgodovini odnosov med državami zatonu diplomacije in vere v mednarodno dobro vedno sledi obdobje sebičnosti in vojn.«
Iskanje brez piškotkov ni možno
