Willie Nelson: American Classic

Ko je legendarni kantrijaški odpadnik Willie Nelson leta 1978 napovedal album Stardust s predelavami klasičnih ameriških popevk (lani je izšla znatno razširjena zbirateljska izdaja), so recenzenti začeli biti plat zvona, češ da gre za orjaški žebelj v krsti njegove kariere. Javnost je imela ločeno mnenje in Stardust, ki se je prodal v petmilijonski nakladi, je nato še celih deset let vedril na country lestvicah.

David Pajo: Scream With Me

Zadnja leta smo od sodobne kantavtorske srenje že kar vajeni, da na ploščah v obliki priredb razgalja svoje zglede in ponuja včasih predvidljive, včasih pa že kar bizarne izbore iz polpretekle godbene zgodovine. K tej liniji (spomnimo se samo plošč priredb Cat Power, Bonnieja Princea Billyja, Adema in drugih) sedaj lahko prištejemo še strunarja Davida Paja s ploščo Scream With Me, omejena izdaja, s katero se...

Lethal Aggression: Ad Nauseum

Med zanimivejše povratnike iz zaprašene preteklosti se lahko vpiše tudi skupina Lethal Aggression, ki je po skoraj dvajsetih letih izbljuvala novo ploščo in konec osemdesetih let v družbi z Youth Of Today obiskala tudi Ljubljano. No, Lethal Aggression dandanes ne zveni nič manj nevarno kot na zadnjem izdelku Subliminal Erosion ali predhodnem Life is Hard, še vedno je v igri napadalni, lahkotno metalizirani trash...

Testiculo I Uno: Hi-Hat Club vol. 1

Nemška eklektična založba Melting Pot je s temle ploščkom začela novo serijo »beat« kompilacij producentov instrumentalnega hiphopa in prvo sta pripravila didžeja Hulk Hodn in Twit One iz Kölna. Vsak od njiju je sestavil dobrih petnajst minut dolg kolaž bobnov, semplov in zvočnih panoram, črpala pa sta predvsem iz bogatega arhiva afroameriške soul godbe iz šestdesetih in z začetka sedemdesetih...

J. J. Cale: Roll On

Za bluesovskega trubadurja, multiinstrumentalnega vandravca ter mojstra kitarskega boogieja in klasičnih zvrsti s countryjem na čelu bi težko rekli, da nas zasipa z glasbo, saj je tale izdelek šele njegov drugi album v tem tisočletju, če seveda odmislimo sicer gladko tekoči The Road To Escondido, pred tremi leti posnet z Ericom Claptonom, a prav po njegovi zaslugi tudi pretirano zaslajen.

The Madness: Liberty Of Norton Folgate

Med letošnjimi poletnimi koncerti in festivali je v Evropi znova kraljeval angleški Glastonbury, ki ga je na srečo prenašal BBC in je tako tudi Neangležem razširil sliko in zvok z enega najbolj fascinantnih glasbenih prizorišč na svetu. Ko je v sončnem nedeljskem popoldnevu prišla na oder skupina The Madness, je za večino izmed dobrih 170 tisoč obiskovalcev sledil premik skozi glasbeni časovni stroj nekam na konec...

Mika Vainio: Black Telephone of Matter

Vainio, dejavnejša polovica cenjenega finskega avantelektronskega dvojca Pan Sonic, že petnajst let navdihuje nekatere najdrznejše sodobne producente, a mu vsaj za zdaj ne sledijo preveč uspešno. Čeprav za kreativno elektronsko glasbo nekako velja, da zadnja leta nikakor ne najde izhoda iz krize, prav Vainio z vsako novo ploščo dokazuje, da težava ni v žanru, pač pa v glasbenikih, ki to glasbo po nepotrebnem...

Wilco: Wilco (the album)

Konec osemdesetih let je nastal genialen, pionirski alter-country bend Uncle Tupelo. Njegov razpad leta 1994 je prinesel nastanek dveh avtorsko zelo močnih skupin, Son Volt in Wilco. Prva je nadaljevala tršo opcijo roots-rocka, Wilco pa je že na drugi plošči Being There nakazal željo po eksperimentiranju. Nadaljevanje je bilo za moj okus preveč progresivno in zatorej precej dolgočasno.

Jónsi & Alex: Riceboy Sleeps

Björk je s svojo nekdanjo skupino The Sugarcubes napovedala invazijo islandske popularne glasbe že ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja in potem tudi utrdila njen status z uspešno solokariero na prelomu tisočletja, skupina Sigur Rós pa je v novem tisočletju prevzela primat med islandskimi glasbeniki. Po izvrstnih ploščah, ki jih je skupina izdala pri neodvisni britanski založbi Fat Cat...

Mechanism: Inspired Horrific

Kanadski Mechanism si je s prvencem Inspired Horrific ustvaril dobre temelje za nadaljnje maličenje vseh mogočih metalskih žanrov in podžanrov v zanimivi izvedbi. Godbena osnova prvenca sicer temelji na precej brezobzirnem death metalu, ki se mu vešče pridružijo raznoliki prijemi industriala, progresije, heavy in hudič si ga vedi katerega metala še.

Drummatic Twins: Hammer & Tongs

Dve desetletji dela dvojca Nick Slater-Kevin Lancaster (nekoč aktivna kot dve tretjini skupine Shades of Rhythm) sta po nekaj letih čakanja prinesli nov album, katerega 'udarni' hit Hyperspeed je star dve leti - popolnoma netipično za sodobno elektroniko, ki je navajena instantne produkcije in izdaj. Toda vsako vino s staranjem ne pridobi bogastva okusov in tudi v tem primeru album zbudi več pričakovanj, kot jih...

Noisettes: Wild Young Hearts

V trenutku, ko legendarni producent Phil Spector ždi v arestu in razmišlja o zaporniškem zvočnem zidu, se izvajalci, ki posegajo tudi po elementih dekliškega popa šestdesetih, množijo kot zajci. In prav je tako. V sodobni pop vnašajo prepotrebno svežino. Noisettes je britanski trio, ki se je na drugi plošči znebil pankoidnega soul milozvočja in se špekulantsko prepustil čisti popovski formi blagega retro R & B...

Omar Souleyman: Dabke 2020; Folk and Pop Sounds of Syria

Arabskim muzikam se pri nas dobro godi. Križanke, Cankarjev dom se polnijo, dame vrtijo boke, gospodje pasejo oči, vsi s(m)o zadovoljni. Predvsem najbrž glasbeniki, ki so že davno ugotovili, kako svoje tradicije prikrojiti zahodnjaškim ušesom (in denarnicam). Priljubljenost teh vsebin je praviloma rezervirana predvsem za rekreativne poslušalce.

Sunn O))): Monoliths & Dimensions

Stephen O'Malley in Greg Anderson sta v zadnjih desetih letih zdronala nekaj najzanimivejših premikov v avantmetalskih muzikah. Majhen, a konstanten napredek iz plošče v ploščo sedaj z albumom Monoliths & Dimensions dobiva pospešek. Močno razširjena ekipa cenjenih glasbenikov (Dylan Carlson, Oren Ambarchi, Atila Csihar, Joe Preston, Cuong Vu, Julian Priester, Eyvid Kang...

Quantic And His Combo Bárbaro: Tradition in Transition

Izdajam britanskega hiperproduktivneža Willa Hollanda le stežka sledimo. Po slabih treh letih bivanja v Caliju v Kolumbiji je sestavil lokalno zasedbo cumbie in drugih godb Latinske Amerike z imenom Combo Barbaro, v tem času pa izdal tudi dve plati. Quantic je v preteklosti navduševal z unikatnimi posegi v godbe funka, afrobeata, soula, hakeljc pa je, da je novi album slišati, kot da bi poskušal ujeti pravi,...

Nouvelle Vague: 3

Francoski šik, akustični brazilski pop iz šestdesetih ter prefinjen izbor skladb iz ere punka, post-punka in new wava tudi v tretje ostajajo referenčna točka francoskega kolektiva. Album odpre furiozen trojček Master and Servant (Depeche Mode), Blister in the Sun (Violent Femmes) in Road to Nowhere (Talking Heads). Nadaljevanje je dolgočasnejše, tenzije se dvignejo le še nekajkrat.

Zlatko in Optimisti: 585 teorija

V serialu Longykovih Izštekanih je prišel trenutek za reperja Zlatana Čordića oziroma Zlatka. »Zlatko, sin Fužin,« kot ga v naslovu spremljevalnega uvodnega besedila poimenuje Goran Vojnović, je znotraj 585 teorije prinesel trojno izdajo. Sestavljajo jo knjiga o Zlatku in Fužinah v slikah in besedilih - pa ne komadov, da ne bo pomote, ampak o Zlatku in sorodnih temah, v knjigi pa še DVD in CD...

Minsk: With Echoes In The Movement Of Stone

S tretjo celovečerno ploščo se je Minsk dokončno zakoličil v godbeni prostor ne ravno lahkotnih izvajalcev, ki brez pretiranega napora združijo v eno samo kompleksno godbeno izpoved veliko različnega zvočnega hrupa. Minsk ponuja slušatelju precej svobodomiselno zmes med nekakšnim hrupnim post rockom, razvlečenim sludge-doom metalom, morbidnim ambientalom, starodavnim darkom in še čim, v kar vključi še primeren...

Pendulum: Live At The Brixton Academy

Pendulum Live je projekt, zrasel iz enega najslovitejših elektronskih kolektivov tostran tega tisočletja, Penduluma, vsebuje pa šestčlanski bend glasbenikov ter še 16 ljudi in tri kamione opreme. Povsem sorodni komadi, ki so uspevali na drum and bass plesiščih, se že nekaj let vračajo k prvotni obliki rock skupine, od koder so člani Penduluma pobegnili na planet elektronike.

Zaklonišče prepeva: Bolje ne bo nikoli

Vokalno-instrumentalna skupina, ki jo delovnim zmagam naproti žene Vanja Alič, nostalgik, novinar, oštir, bivši fant Eve Irgl, roker, frontman in predsednik predsedstva ansambla, beleži 15-letnico bitja, žitja in klitja na finesah novega primitivizma s subkulturnim potencialom in z izrazitim priokusom po jugoroku iz osemdesetih. Bend, ki pretežno prepeva v enem od izumrlih jezikov in je pri svojevrstnem ohranjanju...

Urban & 4: Hello!

Po dolgo napovedovanem albumu Merkur/Negativ si je Urban s svojo četverico znova premislil in posnel popolnoma drugačen material. Podobno, kot se je zgodilo z njegovo predzadnjo ploščo Retro< (2004), je ustvaril popolnoma nove pesmi in jih strnil v izredno dodelano kolekcijo, plod dolgoletnega ustvarjanja in temeljnih premislekov, značilnih za perfekcionizmu zavezanega Damirja Urbana.

Job For A Cowboy: Ruination

Za novo ploščo si je bend Job For a Cowboy omislil tudi novo ritemsekcijo, ta pa je znatno pripomogla k temu, da je vse skupaj še bolj zavilo k metalski veroizpovedi, kot je bilo mogoče slišati do sedaj. Ruination ponuja konzumentu dobrih štirideset minut dodobra spoliranega nasilnega death metala, ki še vedno premore veliko elementov živalskega grindcora.

Ekkehard Ehlers & Paul Wirkus: Ballads

V baladarskem sešnu sta laptope prekrižala cenjeni nemški elektrončkar Ehlers in poljski tolkalec in zvočni umetnik Paul Wirkus. S spontanim spletanjem najrazličnejših vzorcev posežeta v tisto precej tipično, celo predvidljivo zvočno manipuliranje, ki svoj potencial razkrije šele, ko mu poslušalec nameni vso pozornost. Za manj uspešne se izkažejo balade, oprte na (klišejske) okoljske posnetke, bolj intrignatno...

K4 Format 09

Ob rob 20-letnici delovanja kultnega ljubljanskega kluba je izšla druga zaporedna kompilacija Format (prvo smo dobili pred dvema poletjema), ki prinaša dvajset komadov starejših, novih in novejših upov kontemporarne slovenske elektronske godbe. Več prijavljenih avtorjev za natečaj kot prvič in 110 komadov, izmed katerih so prebrali dvajset objavljenih, prinaša precej bolj kompaktno in zvočno napredno podobo, ki se...

Iggy Pop: Préliminaires

Čeprav je imela lani tudi slovenska publika priložnost uživati v povratniški turneji legendarne skupine The Stooges, sta dva dogodka (vsaj začasno) popolnoma preprečila nadaljnje uživanje v njenih garažnih rifih in Iggyjevem vreščečem vokalu. Najprej je nenadoma umrl Ron Asheton, kitarist skupine The Stooges, nekaj mesecev kasneje pa je Iggy Pop izdal ploščo, s katero se umika iz sveta rock'n'rolla in se posveča...

The Boy Will Drown: Fetish

Verjetno si slušatelj bolj težko predstavlja, kaj naj pričakuje od zasedbe s tako čudaškim imenom, kot je The Boy Will Drown. To, kar ponuja ta zasedba na izdelku Fetish, je nekakšna tehnično precej dovršena, sodobna mešanica hardcora in metala z obilico ritmičnih menjav. Žal pa ne ponudi kakšnega godbenega presežka in kljub poskusom sprehodov v druge žanrske prijeme ostaja v dokaj regularni ponudbi modernega...

D'agostino, Foxx, Jansen: A Secret Life

Sodelovanje z veteranom ambientalne glasbe Haroldom Buddom je Johna Foxxa, enega izmed ustanovnih članov novovalovske zasedbe Ultravox, pripeljalo do Steva Jansena, nekdanjega bobnarja še ene skupine iz istega obdobja - Japan. Ker sta oba nagnjena k eksperimentiranju z ambientalno glasbo, je bilo logično, da bo njuno poznanstvo privedlo do skupnega projekta.

Los Ventilos: Los Ventilos

Bend s popolnoma zavajajočim imenom in bend, ki z vsakim albumom zamenja pevca, je svoj največji hit Ne gledam nazaj sicer izdal še v času Videospotnic, vendar se morda zaradi imena, morda zaradi spreminjajoče se postave ni premaknil v prve vrste slovenskih rockerjev. Škoda, saj je povsem primerljiv s polovico "stadionskih" spektaklov, predvsem pa je eden redkih slovenskih rock bendov, ki so svoj zvok v zadnjih...

Bibio: Ambivalence Avenue

Po petih letih se je zgodilo tisto, kar je bilo neizogibno slišati že na prvi posluh. Zdelo se je, da je album Fi (2004) britanskega producenta Stephena Wilkinsona alias Bibia kot ustvarjen za založbo Warp Records. In ker takrat angažmaja ni bilo, smo se Warpovi neodzivnosti čudili ob vsaki Wilkinsonovi novi plošči. Nazadnje februarja letos, ko je luč sveta ugledal njegov tretji dolgometražec Vignetting the...

Daath: The Concealers

Na prejšnjih izdelkih zasedbe Daath je bilo zaznati nekakšen deformirani industrial metal, na tej zadnji zgoščenki pa tega ne bo več zaznati. Daath tokrat konzumentom ponudi precej regularno zmes death metala in hardcora, ki jo dopolni z obilico kitarskih solaž, s čimer najverjetneje in čedalje očitneje prestopa k bolj čupavim godbenim privržencem.