Gavin Rossdale: Wanderlust

Gavin Rossdale je bil včasih frontman tistega britanskega grunge benda, za katerega so še Britanci mislili, da je ameriški. Zdaj že v ZDA živeči Rossdale se po uspehih s skupino Bush in neuspešnem poskusu z bendom Institute vrača s solo ploščo, ki pa ne pomeni usodnega preloma s preteklostjo. Njegov kovinsko raskavi glas sicer verjetno zveni fenomenalno v vsakršnih okoliščinah, tudi na Wanderlustu, a je glasbeno...

Melodrom: Variacije

Eden od klišejev, ki veljajo v pop miljeju, je, da bendi po odkritju zmagovite formule z vsakim naslednjim albumom pogosto premlevajo le še variacije na isto temo. Melodrom se s tretjim albumom kljub zgovornemu naslovu temu klišeju ponovno ogne. Pravzaprav niti ne gre za pravi pravcati album. Novi plošček je (le) zbirka predelav in remiksov skladb s prejšnjega albuma The Guide, pa vendar prearanžirani material...

Slipknot: All Hope Is Gone

Ker je pri novodobnih zasedbah pogosto očitno pomembnejši videz kot godba sama, je zanj seveda več kot nujno skrbeti in ga držati na ustrezni ravni. Slipknot pa je tokrat poleg izpopolnitve videza malce izpopolnil tudi godbo, a je kljub napredku še vedno namenjena predvsem preprostejšim konzumentom iz generacije reklam in hamburgerjev. V glavnem nastopaški hardcoremetal z osladnimi napevi, ki spotoma pobere nekaj...

Indian Jewelry: Free Gold!

Indian Jewelry lahko mirno postavimo v sredino čud(n)ozvočnih severnoameriških ekscentrikov, ki jim je skupno brskanje po zapuščinah številnih praks iz nedavne glasbene zgodovine. Teksaški zabavno-resni kolektiv se s svojo drugo ploščo sprehodi po shoegazenju, sanfranciški psihedeliji, industrijskih antagonizmih in še mnoštvu najrazličnejših vplivov, ki jih spretno splete v intenziven, hipnotičen, sebi lasten pop...

The Hold Steady: Stay Positive

Ploden niz štirih albumov v petih letih Newyorčani, zbrani v skupini The Hold Steady, zaokrožujejo s ploščo Stay Positive. Njihov prepoznavni heartland rock, ki se sam po sebi ponuja kot vmesni člen med zgodnjim Springsteenom in skupino Replacements, tudi tokrat ne škrtari z velikimi riffi in klavirskimi solažami. Sporočilni del izdelka pa gre predvsem na račun samospraševanja o tem, kam so izginili ideali...

Beck: Modern Guilt

Začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja je v zgodovini rock glasbe pomenil nepričakovan preobrat: poplava britanskih indie skupin, ki so združevale novodobno severnoangleško psihedelijo s takrat modernimi klubskimi ritmi, je bila tako rekoč čez noč zamenjana z grunge invazijo iz Seattla, ta pa je tragedijo doživela davnega aprila 1994, ko se je Kurt Cobain odločil končati svoje zmedeno življenje.

David Holmes: The Holy Pictures

David Holmes je zagotovo najprepoznavnejša osebnost glasbene scene severnoirskega Belfasta. Z glasbo se je začel ukvarjati že pri petnajstih letih in takrat črpal iz punk rocka, soula, jazza, disca, vse dokler val novih plesnih ritmov techna in housa ni pljusknil na obale njegovega otoka. Njegova kariera se je obrnila v nekoliko drugačno smer, to pa je pripeljalo do delovanja v glasbeni produkciji, DJ-setih in...

Murat & Jose Band: Tuki Not

Leto po predstavitvi nove žive zasedbe sta Murat in Jose posnela drugi album. Čeprav so prvi koncerti obetali zvočne zasuke in novosti, nadgradnje na plošči ne slišimo. Redki posnetki sicer premorejo razdelane aranžmaje in spremembe v dinamiki, vendar povsem neintrigantna, nerodna in banalna besedila glavnih akterjev razvodenijo še tisto malo žmohta, ki ga skuha sicer povprečna inštrumentacija.

Shit and Shine: Küss Mich, Meine Liebe

Londonsko-teksaški kolektiv Shit and Shine je z novim albumom stopil pod pokroviteljstvo eminentne eksperimentalne založbe Load Records, kjer zbirajo tiste najekstremnejše bende v polju avantgardnih hrupnih muzik. Kot veleva ustaljena produkcijska praksa, tudi plošča Küss Mich, Meine Liebe poskuša ujeti surovo, elementarno zvočno dinamiko zasedbe, ki je vsled množice bobnarjev in kitaristov, priklopljenih na...

Severina: Zdravo Marijo

»Rakija se liječi vinon, marihuana kokainon, sve ostalo - Severinon,« gre refren naslovne turbo zdravice, ki sklene deseti album hrvaške fatalke, njeno do sedaj najbolj spontano vajo (če naj se osredotočimo zgolj na glasbo) v politično nekorektnem slogu. Vonj šoferskih gostiln. Streljanje na tamburaše. Pijani dekolteji. Moški, ki ne morejo brez kurb. Postelje kot samostani. Dame, ki padejo najprej.

Klaus Schulze & Lisa Gerrard: Farscape

Se spomnite nemških pionirjev elektronske glasbe, skupine Tangerine Dream, v kateri je glasbeno pot začel legendarni Klaus Schulze, čarovnik analognih sintetizatorjev? Po delovanju v tej skupini si je zgradil zavidanja vredno glasbeno kariero in jo kronal s številnimi sodelovanji, med katera sodi tudi Farscape, plod dvodnevnega druženja z vokalistko Liso Gerrard, nekdanjo članico dueta Dead Can Dance.

Calexico: Carried To Dust

Zaradi druge plošče The Black Light (1998) je postal bend Calexico ljubljenec tudi izbirčnih podalpskih ušes. Filmičnosti, brezčasnosti in občutka širnih prostranstev ameriškega jugozahoda v zvoku skupine niso zmotila niti slovenska hribovja. Nadaljnja diskografija zaradi povprečnosti ni ponudila ponovitve začetnega vzburjenja. Popravni izpit prihaja v obliki albuma Carried To Dust, na katerem se Joey Burns in...

Stereolab: Chemical Chords

Nemalo jih je, ki so čez Stereolab naredili križ. Zasedba po osemnajstih letih in enajstih albumih namreč še vedno stavi na preverjeno formulo, ta pa je nekaterim njenim - zdaj že nekdanjim - privržencem očitno začela presedati. Na drugi strani nas ni malo, ki postanemo nemirni, ko si Sadierjeva, Gane in družba za dlje časa vzamejo odmor. In to čeprav vemo - ali pa prav zato -, kaj lahko pričakujemo.

Kraljevi ulice: Zemlja pleše

Če je Laki, bosanskemu udeležencu izbora za pesem Evrovizije, uspelo po nastopu izdati spodoben album, je to zgolj izjema in ne pravilo. Podobno, kot imajo navado to početi Slovenci, so tudi Kraljevi ulice izdali album 'silom prilike'. Od skupine uličnih umetnikov res ne moremo pričakovati vrhunskega studijskega izdelka, a kakšen avtorski komad več ne bi škodil.

Madvillain: Madvillainy 2 - The Madlib Remix

Na nadaljevanje ene najboljših hiphop plat leta 2004, ki je bila plod posrečenega sodelovanja dveh zapohanih junakov žanra, Madliba in MF Dooma, smo čakali dolgo in nestrpno. In v resnici ga še nismo dočakali. Madvillainy 2 je namreč le Madlibov hraber projekt remiksanja prvega albuma, skoraj v celoti pa je menda nastal med deseturnim letom v Tokio.

Leila: Blood, Looms and Blooms

Ko glasbenika angažira islandska diva Björk, vemo, da gre za alter trendseterja, o katerem kritiška srenja govori v presežnikih. Ko pa mu storitve ponudi še sam mastermind elektronske ekscentrike Aphex Twin, vemo, da gre lahko le za iransko glasbenico Leilo (Arab), ki je na prelomu tisočletja s svojo avant/pop/elektronsko ekstravaganco zapolnila vrzel med trip hopom in IDM-om.

Dubioza kolektiv: Firma ilegal

Redko se pripeti, da se družbenopolitične frustracije prevedejo v nekaj, kar je celo poslušljivo. Še redkeje se zgodi, da se žanri, ki so sicer bolj vezani na ameriško celino, slišijo tako avtohtono bosansko. Četrti studijski izdelek Dubioze kolektiva se v devetih komadih ob pomoči izsekov iz političnih govorov in novic sprehodi skozi situacijo, s katero se lahko poistovetimo tudi zunaj rodne države tega benda,...

David Byrne & Brian Eno: Everything That Happens Will Happen Today

Že kar nekaj časa je minilo, odkar sta David Byrne in Brian Eno izdala zdaj že legendarno ploščo My Life In The Bush of Ghosts, ki je v tistem času vpeljala nove smernice v popularno glasbo. Pri tem ne smemo pozabiti, da sta omenjena glasbenika sodelovala že prej: Brian Eno, nekdanji član vizionarskega benda Roxy Music, se je po odhodu iz te skupine posvetil raziskovanju eksperimentalne in ambientalne glasbe,...

Quantic Presenta Flowering Inferno: Death of the Revolution

Will Holland, bolj znan kot Quantic, očitno ne spi prav veliko, saj je Death of the Revolution že njegova neverjetna deseta plata za brightonsko založbo Tru Thoughts (če med plošče štejem vse, tudi nesamostojne projekte). Album je Willov spopad z jamajškimi popularnimi godbami duba in reggaeja, nastajal pa je v toplem okolju Kolumbije, kjer živi že nekaj let.

Striborg: Autumnal Melancholy

Tasmanski blackmetalski guru Striborg alias Sin Nanna straši z novim odmerkom mračnjaške, demonične atmosferike in samonikle alienacije, s katerima je v ne tako oddaljeni preteklosti očaral privržence avantmetalskih muzik, zbranih okoli O'Malleyjevega Southern Lorda. Iz temačnih lo-fi globočin prežijo distorzirani atonalni kitarski rifi, zamolkla poganska ritualna ritmika, postapokaliptična sintetika in raztrgan,...

Jérôme Chassagnard: (F)light

Jérôme Chassagnard, bolj znan kot član francoskega elektronsko-ambientalnega dueta Ab Ovo, se tokrat oglaša s še enim samostojnim projektom. Mešanica nežne, umirjene ambientalne elektronike, ki koketira z različnimi modernimi ritmi, od silovitega drum'n'bassa do umirjenega trip hopa, prinaša avtorjev pogled na moderne elektronske glasbene prakse.

Majke: Unplugged

Ob ponovni združitvi Majk pred dobrim letom se je postavilo par vprašanj. So ponovno skupaj zaradi denarja in lagodnega življenja od stare slave? Je med njimi spet preskočila kreativna iskra in motivirani pripravljajo nove pesmi? Unplugged ne ponuja popolnega odgovora, se pa nagiba k pritrdilnemu odgovoru na prvo vprašanje. Bend, ki najbolj od vseh v regiji pooseblja sintagmo sex, drugs & rock'n'roll, je na...

Laka: Zec

Laka je nenavadno zanimiv lik. Je nekdanji juniorski nogometni reprezentant BiH, ki je kopačke obesil na klin in se s posredništvom glasbe posvetil iskanju otroka v sebi. Bosanski Peter Pan je mednarodno javnost opozoril na letošnji Evroviziji z eno najboljših pesmi, kar jih je ta sicer že sprevrženi glasbeni dogodek plasiral v zadnjih desetletjih.

Kingston: Tropikana Klub

Pravijo si idrijski pop-reggae kolektiv, čeprav bi jih lažje označili za dobro utečen stroj, pri katerem točno veš, kaj boš na koncu dobil: nekaj karibskih ritmov, skandiranje Kavriča z vsakič bolj čudnim naglasom, super banalno besedilo in neverjetno frekvenco predvajanja na slovenskih radijih. Komadi Kingstonov so se že zdavnaj zlili v en sam generičen song, saj je razliko med njimi težko doreči in tudi...

The Verve: Forth

Če se spomnite svežega vala glasbenih idej, ki se je od sredine osemdesetih do začetka devetdesetih širil iz industrijskega Manchestra, se zagotovo spomnite tudi njegovih najpomembnejših akterjev, skupin The Stone Roses, Happy Mondays in drugih, okoli katerih se je v tistem času ustvarila najprepoznavnejša scena. Začetek nove dekade je na področju kitarskega rocka prinesel svež veter iz Amerike, grunge, Britanci...

Sawako: Bitter Sweet

Sawako, japonska umetnica, ki živi na relaciji med New Yorkom in Tokiem, je pri založbi 12K pred nekaj leti izdala s strani kritike hvaljen plošček Hum, s katerim se je precej odmaknila od eksperimentalnega popa, ki ga je razvijala v prejšnjih projektih. Bitter Sweet je njeno najkompleksnejše delo doslej, na katerem se poglablja v svet dolgih, nežnih, brenčečih glasbenih pokrajin in poleg prenosnega računalnika...

I Like It Like That: (Fania Remixed)

Založbam, ki del kataloga dajo v predelavo sodobnim producentom in didžejem (najbolj znani sta Blue Note in Verve), se je končno pridružila Fania, največja institucija latin jazza, boogalooja in salse 60. in 70. let. Posnetke glavnih protagonistov takratne newyorške plesne scene, kot so Ray Barretto, Johny Pacheco in hišna zasedba Fania All Stars, je posodobila »zvezdniška« četa remiksarjev.

Mudhoney: The Lucky Ones

Boljšega naslova si grunge pionirji za svoj osmi album niso mogli izbrati. Srečkoti z njim obeležujejo svojih dvajset let na sceni in izražajo veselje, da so še živi. Posledično praznuje jubilej tudi legendarna seattlovska založba Sub Pop, katero so Mudhoney l. 1988 proslavili z generacijsko himno Touch Me, I'm Sick. Obletnico zaokrožuje tudi reizzid Ep-ja Superfuzz Bigmuff.

The B-52's: Funplex

Album veseljakov B-52's bi praviloma moral že malo dišati po cipresah, saj je četverec na sceni že skoraj 30 let. Skupina, ki je verjetno bolj znana po kolaboracijah svojih članov z Iggyjem Popom in zasedbo REM kot pa po svojem lastnem glasbenem repertoarju, se je z albumom Funplex po 14 letih vrnila in nadaljevala točno tam, kjer je pri Flinstonesih končala.

Sebastien Tellier: Sexuality

Tisti konzumenti letošnjega Eurosonga, ki jim potrošniški črv še ni izsesal poslednje samorefleksivne molekule, so bili bolj ali manj enotnega mnenja, da sta iz množice samovšečnih nastopačev štrlela le Bosanec Laka in francoski posebnež Sebastien Tellier, dasiravno nastop slednjega niti ni ponudil kakšnega presežka. Monsieur Tellier se pač neprimerno bolje kot v banalnosti evrovizijskega bleferstva znajde v...