Tujec? Tihotapec!

V zadnjih nekaj letih so slovenski zapori doživeli veliko spremembo v sestavi zaporniške populacije. Več kot tretjina zapornikov je tujcev, velika večina je obsojena zaradi tihotapstva v skladu s 308. členom kazenskega zakonika, ki nosi naslov »Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države«. Gre za res veliko obsodb, med zaporniki pa se včasih znajdejo tudi ljudje, ki so bili obsojeni brez pravih dokazov. Oglejmo si zgodbo enega izmed njih.

(Stari) oglasi ostajajo

»Panoji ob cestah na kmetijskih zemljiščih. Vse to bo tudi ostalo? Torej 35. člen zakona o urejanju prostora ni uredil ničesar,« zadnje tedne opozarjajo v iniciativi Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki na družbenih omrežjih opozarja na (vizualno) onesnaževanje slovenske krajine s panoji, polepljenimi z oglasi.

Naši ljudje v Davosu

Na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v švicarskem alpskem letovišču Davos se vsako leto zberejo superbogati in supervplivni, gospodarstveniki in voditelji, elita pač, ki se tam mreži, lobira, sklepa posle. In išče rešitve za najhujše krize tega časa – pa četudi se v njej praviloma najdejo krivci za nemalo teh kriz. Prav zaradi te hinavščine dogajanje vsako leto spremljajo protesti.

Nova stranka upokojencev

Pavel Rupar je bil v življenju že marsikaj, bil je župan Tržiča, poslanec SDS in zapornik. Iz zapora, kjer je odsedel enoletno kazen zaradi oškodovanja tržiškega občinskega proračuna in zlorabe položaja, je prišel prerojen. Tako vsaj pravi. Iz politike se je za nekaj časa umaknil, ukvarjati se je začel s prenavljanjem kopalnic in hiš, v Tržiču je dal postaviti kip Jakoba Aljaža, nabiral je regrat za sokrajane in po ulicah reševal zapuščene živali. A nato je spet zaslišal klic – klic dolžnosti.

Jana Ahčin / »Vlada mora začeti skrbeti za javni denar«

Jana Ahčin je bila za predsednico računskega sodišča imenovana julija 2022, nasledila je Tomaža Vesela, ki mu je mandat potekel že konec maja 2022. Je univerzitetna diplomirana ekonomistka z več kot 20-letnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih v javni upravi. Delovala je v Službi družbenega knjigovodstva in nato njenih naslednicah, agenciji za plačilni promet in upravi za javna plačila, ki jo je tudi vodila. Bila je tudi direktorica davčne uprave in izpeljala združitev s carinsko upravo v finančno upravo, ki jo je vodila do leta 2019. Po koncu mandata v letu 2019 se je kot svetovalka predsednika zaposlila na računskem sodišču.

Koliko je dejansko vredna in velika stavba, ki so jo kupili za 7,7 milijona evrov?

Ministrstvo za pravosodje pred nakupom stavbe na Litijski, za katero je plačalo 7,7 milijona evrov, ni naročilo cenitve, ampak se je zaneslo na cenitev, ki jo je naročil prodajalec. Ta cenitev, pod katero se je podpisal cenilec Anton Rigler, je pokazala, da naj bi bila stavba vredna 7,98 milijona evrov. A kot se je kasneje izkazalo, je cenitev dejansko bila opravljena, v časovni stiski in na podlagi cenitve, ki jo je leta 2017 opravila cenilka Breda Zorko, ki pa je stavbi določila ceno 2,9 milijona evrov.

Koliko plačujemo za najemnine sodišč?

Ministrstvo za pravosodje že leta v Ljubljani plačuje vsak mesec 376 tisoč evrov ali 4,5 milijona evrov na leto za najemnine za različna sodišča. Stavbe, v katerih domujejo sodišča v najetih prostorih, so večinoma neprimerne, predvsem primanjkuje razpravnih dvoran, številne nepremičnine so slabo vzdrževane in neizolirane. Takšno stanje naj bi bilo sicer zgolj začasno, saj naj bi država ob Dunajski za okoli 130 milijonov evrov zgradila sodno palačo, v katero bi preselila vsa sodišča. A z nakupom stavbe na Litijski se ta rešitev sedaj vse bolj umika v nedoločeno prihodnost.

Naveza starih obrazov

Pred dvema letoma, v času najbolj grobih napadov vlade Janeza Janše na neodvisne institucije, je eno od bolj umazanih vlog na finančni upravi (Furs) opravil javnosti pretežno neznani uradnik z imenom Simon Starček. Finančna uprava je bila med tistimi državnimi ustanovami, ki si jih je vlada Janeza Janše nemudoma po prevzemu oblasti zelo natančno in sistematično podredila. Najvidnejši aktivist razgradnje finančne uprave je bil sicer davčni svetovalec Ivan Simič. V času njegovega vodenja je v dobro svojih strank začel vojno proti davčnim inšpektorjem. Najbolj izkušene med njimi je premeščal na nižja delovna mesta, odvzemal jim je pooblastila in jih tudi javno blatil. Na kadrovskem področju pa so na finančno upravo pod njegovim vodenjem na ključna mesta prišli neizkušeni, a lojalni člani stranke SDS. In ves ta čas je bil Simiču v oporo že omenjeni Simon Starček, sicer matematik po univerzitetni izobrazbi, z doktoratom iz geodezije. Prvih nekaj mesecev, takoj po nastopu vlade, ko se je že vedelo, da se tja vrača Ivan Simič, je Starček kot vršilec dolžnosti vodil finančno upravo, po Simičevem prihodu pa je postal njegov namestnik.

Slovenija je po tihem ustavila izvoz orožja v Izrael

Orožje in deli zanj niso navaden izdelek, ki je na prodaj komurkoli in kadarkoli. Prodaja orožja je strogo omejena in regulirana. Slovenska zakonodaja določa, da lahko vlada prepove ali omeji nabavo, posest, vnos, uvoz in izvoz posameznih novih vrst orožja ali streliva. Država prav tako vodi poseben, javno dostopen seznam tega, koliko je bilo vsako leto izdanih dovoljenj za izvoz, prenos, uvoz ali prejem vojaškega orožja in opreme.

Vlada pohitela z vzpostavitvijo obmejnih centrov za odstranjevanje tujcev

Konec lanskega leta so evropski voditelji sporočili, da so po skoraj desetletju usklajevanja države članice Evropske unije, svet EU in evropski parlament vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Ta za tujce in za stanje človekovih pravic ne prinaša nič dobrega, saj je nekakšen poskus krepitve trdnjave Evropa z vzpostavitvijo trdnih papirnatih in dejanskih zidov skupaj z obmejnimi centri za hitre (obmejne) azilne postopke, torej centri za zadrževanje in odstranjevanje tujcev. In zdi se, da je Slovenija v tem pogledu izjemno pohitela. Prejšnji četrtek je vlada sprejela sklep, da se na območju nekdanjega mejnega prehoda Obrežje zgradi obmejni migrantski center.

Višja ali nižja strokovnost državne uprave?

Uradniški svet je širši javnosti pretežno neznana institucija javnega prava. Z zakonom o javnih uslužbencih je bil uveden že junija 2002, v času zadnje vlade Janeza Drnovška. Njegov namen je bila vzpostavitev strokovnih standardov pri kadrovanju v javnem sektorju. Oziroma je bil ustanovljen »z namenom depolitizacije državne uprave in zagotavljanja najvišje stopnje strokovnosti in neodvisnosti uradnikov na najvišjih položajnih uradniških delovnih mestih«, kot danes piše na njegovi spletni strani. Pa je res tako? Ali ni morda namenjen predvsem pokrivanju političnih imenovanj manj primernih ali celo neprimernih kadrov s pokrivalom strokovne in siceršnje primernosti?