Po novem bo imela tudi vlada svoj podkast

Če so podkasti svoj čas veljali za nekaj nišnega, jih danes najdemo praktično povsod. Že zdavnaj so se ustalili v ponudbi javnega radia, svojega ima zdaj že večina medijev v državi, minulo leto so doživeli pravi preporod, ne nazadnje si ga je po koncu mandata omislil celo bivši predsednik države Borut Pahor. Potencial tega vse bolj priljubljenega komunikacijskega kanala so prepoznali tudi na ministrstvu za digitalno preobrazbo, kjer zadnjega pol leta dvakrat na mesec objavljajo podkast »o življenju z novimi tehnologijami« Digitalna Slovenija, svojega pa so si zdaj omislili tudi na vladnem uradu za komuniciranje.

Hanove skrivalnice

Se spomnite projekta občine Hoče - Slivnica »Lipov drevored«? Gre za, če strnemo, simptomatičen občinski turistični projekt, s katerim želi župan Marko Soršak v celoti posekati enega najstarejših in hkrati najdaljši, okrog kilometer dolg lipov drevored v Sloveniji, ki teče ob dovozni poti proti gradu Pohorski dvor. Namesto obstoječega drevoreda želi posaditi novega in ob njem zgraditi turistično »tematsko-pohodno pot«. Šlo bi, če strnemo, za tri počivališča, tlakovana s pohorskim tonalitom, na katerih bi bili več kot dvometrski »interpretativni totemi«, klopi, koši za smeti, nasloni za kolesa, informacijske tablice in tudi fitnes elementi za dvigovanje, s temi novimi postavitvami pa bi v občini tržili produkt »Lipina medena zgodba v dvoje: Skozi pohodno tematsko pot splesti romantično povezanost para in ga povezati skozi občutenja in doživetja narave«.

Janez Janša / Slovenski Don Kihot

Rdeče-črna koalicija, koalicija med največjima strankama v državi, SDS in SD, ki se je tu in tam pokazala na lokalni ravni in znotraj javnih gospodarskih sistemov, a nikoli zares na državni ravni, naj bi po novem pomenila vrhunec politične kulture. K temu zadnje čase pozivajo tudi predstavniki gospodarskih združenj.

Konec subvencioniranja fosilnih goriv

V obravnavi na ministrstvih je predlog podnebnega zakona. Do njega so kritični predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), saj odpravlja subvencije za rabo fosilnih goriv, po njihovem mnenju pa to pomeni propad slovenskega prevozništva. Dvomijo tudi, da v Sloveniji podnebni zakon sploh potrebujemo. Hkrati so nevladniki veseli, da dobivamo zakon na tem področju, a bi si želeli, da bi bil velikopoteznejši. Predlog je že prestal javno obravnavo, zdaj čaka na usklajevanje na ministrstvih. Po napovedih ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra bi lahko vlada že do konca januarja predlog zakona poslala v državni zbor.

Začetek konca azilnih pravic

»Naš pristop bo človeški,« je med drugim v govoru leta 2020 dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je spregovorila o nastajajoči novi skupni evropski politiki na področju migracij in azila. Nekaj dni pred božičem 2023, po skoraj desetletju usklajevanj, so države članice Evropske unije, svet EU ter evropski parlament in komisija vendarle dosegli dogovor o novem »migracijskem paktu«. Kaj so se dogovorili, kako bomo v prihodnje obravnavali tujce, ki k nam prihajajo iz Afrike ter z Bližnjega in Srednjega vzhoda, in zakaj so poznavalci tega področja že kar pokopali doslej veljaven in mednarodno zavezujoč sistem človekovih pravic ljudi na begu?

Velike laži

Filozof Samo Tomšič je v Mladini pisal o lažeh populističnih politikov, in sicer da ti niso vedno nujno tudi avtorji laži in manipulacij, ki jih izrekajo, pač pa lahko delujejo zgolj kot njihovi administratorji. To pomeni, da zgolj pragmatično in oportunistično privzemajo laži in informacije, ki so že v obtoku, četudi morda vedo, da ne držijo, nato pa jih, ne da bi za to prevzeli odgovornost, širijo v javnosti.

Prva puška Slovenije

Prejšnji torek je Lovska zveza Slovenije dobila novega predsednika. Dolgoletnega predsednika Lada Bradača, ki ni več kandidiral, je nasledil nekdanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je za jelenovo dlako prehitel Darka Buta, sicer donedavnega dolgoletnega direktorja uprave za zaščito in reševanje, ki je odstopil pred letom dni, ker so hekerji s kibernetskim napadom sesuli nezaščiteni informacijski sistem uprave.

900 evrov za 30 kvadratov

Računsko sodišče je prejšnji teden objavilo poročilo o reviziji poslovanja prvih dveh političnih strank, ki jo je opravilo po lanskih državnozborskih in lokalnih volitvah; gre za revizijo strank Nova Slovenija – Krščanski demokrati in Levice. Zakon določa, da mora računsko sodišče v štirih letih po volitvah opraviti revizijo pravilnosti poslovanja vseh strank, ki so iz državnega ali občinskega proračuna prejele vsaj sto tisoč evrov.

Pijte vino, ne gina

Finančni minister Klemen Boštjančič je napovedal zvišanje trošarin na tobačne izdelke in alkohol. S tem, je dejal, bodo prihodnje leto proračunski prihodki od prodaje tobaka višji za 25 do 30 milijonov evrov, prihodki od prodaje alkohola pa za približno 30 milijonov evrov. Država s tem ukrepom podpira tudi cilje, ki si jih je zastavila z zdravstveno politiko – ministrstvo za zdravje želi porabo alkohola in tobaka spraviti na minimum –, hkrati pa bo s tem dobila dodatna sredstva za januarsko uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. V pripravi je še nov davek na sladke pijače, a tukaj bo izplen verjetno precej manjši. Ko je leta 2014 trošarine na sladke pijače želela uvesti vlada Mira Cerarja, je računala na približno štiri do pet milijonov evrov dodatnih proračunskih prilivov.

Leto, ko smo spoznali, da je naša prihodnost neločljivo povezana s prihodom tujcev

Čas koronavirusne histerije je morda najočitneje popačil realnost na področju migracij. Z epidemijo povezane omejitve so za nekaj časa zmanjšale potrebo po delovni sili in tudi otežile migracijski tok proti Evropi. Leto 2023 je zato pri nas prineslo toliko bolj kruto spoznanje ogromnih potreb po delovni sili in realnosti migracij. Oboje neizbežno pomeni, da se bo število tujcev v prihodnje povečevalo.

Leto, ko smo dobili vpogled v delovanje balkanskih bojevnikov

Bivši vodja urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj je bil izredno učinkovit uradnik, ki je, tako je sam menil, nadvse vestno opravljal svoje delo. V enem od primerov, ki smo jih spoznali letos, je na podlagi ene same anonimne prijave bankam razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Šlo je za bančne račune, povezane s skupino United in poslovnežem Draganom Šolakom, ki ima v Sloveniji v lasti družbi Telemach in N1. Žugelj je bil morda res izredno vesten, a že način, na katerega je podatke zbiral, zbuja sum o njegovih poštenih namenih.

Leto, ko je predsednica obrnila hrbet ženskam

Predsednici države Nataši Pirc Musar morda lahko še nekako oprostimo lanski spodrsljaj, ko je za avstrijsko radiotelevizijo ORF dejala, da so manjšinske pravice v Avstriji »zgledno urejene«, ali pa tistega letošnjega, ko je ob obisku v Trstu zamejce razburila z izjavo, da je njihova domovina Italija, zagotovo pa je bil največji faux pas njenega prvega leta na položaju odločitev, da iz svojega mladinskega posvetovalnega odbora izloči Saro Štiglic. Morda je šlo pri prvih dveh primerih res samo za nekaj vznesenosti ali pa nepremišljenosti, v slednjem pa se je predsednica vedla precej – nepredsedniško.

Leto, ko sta bili transparentnost in integriteta na resni preizkušnji

»Serija naj temelji na pozitivni tekmovalnosti in doseganju ciljev. Napredujejo in se ustrezno razvijajo le najboljši udeleženci. Na koncu zmaga najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak.«

Leto, ko je popustil primež, v katerem je Janez Janša imel RTV Slovenija

Po potrditvi novele zakona o javni radioteleviziji na referendumu novembra lani je ustavno sodišče februarja sprva zadržalo izvajanje zakona, naposled pa maja le odpravilo blokado – konstituiral se je novi svet, imenovana je bila nova štiričlanska uprava s predsednikom Zvezdanom Martičem na čelu. Kalvarije je bilo konec, zaposleni so lahko spet zadihali, zdelo se je, da se bodo stvari končno postavile na pravo mesto. A se je v resnici vse skupaj znova precej zapletlo: ko je krmilo prevzelo novo vodstvo, je spoznalo tudi resnični obseg zapuščine predhodnikov.

Leto težkih odločitev Anžeta Logarja

Lani, ravno v prazničnem času, je poslanec SDS Anže Logar napovedal, da se bo zgodilo nekaj čudovitega in velikega. In smo čakali. Čakali in čakali. Logar je ustanovil Platformo sodelovanja, čitalniški krožek, ki prireja pogovorne večere, njegovemu društvu pa so se pridružili oportunisti različnih vrst in političnega pedigreja. Cilj društva je boljša Slovenija, povezana in združena v prihodnosti najlepših sanj. Pustimo cinizem ob strani – nič ni narobe, če se po državi pojavljajo različne politične pobude, če ljudje razpravljajo o prihodnosti, če načrtujejo, kako priti do koščka oblasti. Logarja nedvomno vodijo dobri nameni. Vendar to ni dovolj.

Leto, ko smo končno začeli razpravljati o odnosu človeka do živali

Čeprav se je že zadnjih nekaj let tu in tam v javno razpravo sramežljivo prikradla kaka beseda o pravicah živali, je bilo letošnje leto gotovo prelomno. Lanska izjava premiera Roberta Goloba – o tem, da bi morali vsi skupaj pojesti manj mesa – je prehitro utonila v pozabo, letošnje koalicijske aktivnosti, povezane z živalmi, pa so povzročile nepomirljivo razburjenje, predvsem med ljudmi in organizacijami, ki jim gre »pretirana« skrb za živali v nos.

Leto, ko je komercialne zavarovalnice pokopal pohlep

Leta in leta smo ponavljali: politika se mora odločiti, ali bo podpirala javno zdravstvo ali pa zasebnega. Ena od točk te debate so zdravniške »dvoživke«, zdravniki, ki hkrati sedijo na dveh stolčkih, na javnem, kjer izrabijo čas za dopuste in izobraževanje, in zasebnem, kjer nadpovprečno služijo. Druga plat te debate je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tri komercialne zdravstvene zavarovalnice na čelu z Vzajemno so v zadnjih letih postale gonilo privatizacije zdravstva. Na leto so prek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri sebi zadržale okoli 60 milijonov evrov tako imenovanih administrativnih stroškov, ki so jih zelo verjetno prelivale v širitev svojih mrež zasebnih ambulant.

Leto, ko je zbledel sijaj Roberta Goloba

Še lani decembra sta se Robert Golob in Gibanje Svoboda sončila na vrhu lestvic javnega mnenja, res je, da so se že pojavljale težave, a zdelo se je, da bo Robert Golob uspešen. Vse to, kar je sijalo v prvem letu Golobove vladavine, je izginilo v drugem.

Država dviguje koncesnine

Konec novembra smo v Mladini poročali, kako država za izkope kamnin in peska, torej za trajno izkoriščanje omejenih naravnih virov, podjetjem zaračunava izredno nizke rudarske koncesnine. Lani je država od okrog 120 podjetij, ki z izkopi, predelavo ali prodajo kamnin in peska večinoma kujejo visoke dobičke, pobrala le 4,1 milijona evrov koncesnin; od teh se jih je polovica, torej dva milijona evrov, steklo v državni proračun in polovica v občine, v katerih so kamnolomi. Prejšnji teden pa je vlada potrdila 20,6-odstotni dvig koncesnin, ki bo prinesel okrog 850 tisoč evrov dodatnih prilivov, od tega dobrih 425 tisoč proračunu.