Geopolitični poker Vladimirja Putina in Donalda Trumpa

Po obeh srečanjih na Aljaski in v Washingtonu še ni videti, da se bo ukrajinsko-ruska vojna kmalu končala. Kljub veliko izgovorjenim besedam o miru – predvsem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki dopušča, da ruski predsednik Vladimir Putin z njim manipulira – in novim napovedanim sestankom po Aljaski in Washingtonu ima gotovo prav francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da smo po teh srečanjih samo še bolj oddaljeni od miru. Ključ do miru pa imata oba glavna igralca: Putin in Trump. Njima nadaljevanje vojne, vsakemu iz drugih razlogov, ta čas ustreza. Po zunanjepolitičnem preobratu v ZDA, ko je prejšnja administracija (pri)silila Ukrajino, da nadaljuje vojno z Rusijo, je Trumpova administracija praktično čez noč zamenjala geopolitične prioritete v prid ruskega avtokrata, za katerega bi težko rekli, da je tako »darilo« pričakoval.

Še ena politična kampanja, ki se financira iz tujine

V Sloveniji politične stranke financiramo iz proračuna, zato je zasebno financiranje njihovih kampanj strogo omejeno in regulirano. Večje donacije, še posebej iz tujine, so prepovedane, v času volilne kampanje pa morajo stranke računskemu sodišču prihodke in odhodke razkriti do centa natančno. A številni politiki, ki želijo poleg javnega denarja še priboljšek iz zasebnega sektorja, vedno znova najdejo sporne rešitve, s katerimi ta načela izigrajo.

dr. Bogomir Kovač

22. 8. 2025  |  Mladina 34  |  Ekonomija  Za naročnike

Za BBC je Slovenija miroljubna destinacija

Slovenska turistična industrija bo leta 2025 poleg farmacije vodilna slovenska gospodarska dejavnost. Od leta 2022 vsako leto raste hitreje od domačega gospodarskega povprečja in zadnja leta presega tudi evropske razvojne trende. Toda njegova zmerna rast je del obstoječe strateške usmeritve (Strategija 2022–2028) in običajno tudi dokaz trajnostne naravnanosti. Slovenija je majhna, toda atraktivna turistična destinacija, spada med pionirje trajnostnega turizma. Velja za vse bolj priporočeno izbiro, ni prenatrpana s turisti in je lahko dosegljiva. Turizem je hkrati eden najpomembnejših gradnikov naše identitete, s katero se krepi ugled države. Letošnja tridesetletnica delovanja Slovenske turistične organizacije (STO), pa tudi sto dvajset let delovanja Turistične zveze Slovenije (TZS) sta dober dokaz institucionalne trdnosti in pomembne stabilnosti pri vodenju turistične dejavnosti. Te avtonomije druge panoge niso dosegle in zato razvojno tudi niso tako uspešne. Letos slovenskemu turizmu daje poseben ton EPK Nova Gorica, morda bo to poslanstvo čez štiri leta prevzel Tour de France. Vmes pa je še veliko možnosti in priložnosti za izboljšave in napredek.

Kdaj bo Google dodal navodila za pot tudi za kolesarje v Sloveniji?

Podjetje Google je leta 2010 v ZDA in Kanadi predstavilo novost v aplikaciji Zemljevidi (Maps) – navodila za pot za kolesarje. Podobno kot navodila za pot za voznike avtomobilov in pešce naj bi bila od takrat na voljo tudi navodila za kolesarje. Google namreč izkorišča množico podatkov, ki jih zbira, ko ljudje uporabljajo aplikacijo, in tako najde najprimernejšo pot za različna prevozna sredstva.

Amoralna avtoriteta

Ko je v četrtek, 8. maja letos, malo pred pol osmo zvečer pred množico, zbrano na Trgu svetega Petra, stopil novi papež Leon XIV., so bile njegove prve besede: »La pace sia con tutti voi.« Ali po slovensko: »Mir naj bo z vami vsemi.« Sprejete so bile z navdušenjem in klici odobravanja – kar bi bile v resnici tudi kakšne druge, a vendar so prve besede novega papeža vedno zelo pomembne. Novi papež je torej najprej spregovoril o miru, kar je logično, živimo v času vojn, v času dopuščanja genocida, v času stradanja otrok, v času, ko zmaguje politika nasilja.

Kako na študij v tujino?

Študij v tujini je možnost, ki jo slovenski študenti vedno pogosteje izkoriščajo. Vključijo se v drugačno okolje, v katerem naberejo nove izkušnje, ki jih v Sloveniji ne bi mogli, študirajo na študijskih programih, ki jih na slovenskih univerzah ni, izkusijo samostojno življenje in spletejo stike z ljudmi z vsega sveta. A proces, s katerim si zagotovijo študij v tujini, ni preprost, ne v finančnem in ne birokratskem pogledu, običajno vse skupaj traja več kot eno leto. Navsezadnje je ob tako veliki izbiri lahko zahtevna že odločitev, kje in kaj študirati.

Bo Slovenija legalizirala gojenje in posedovanje konoplje za osebno uporabo?

V zadnjem desetletju sta se v več državah v svetu postopno liberalizirali gojenje in posedovanje konoplje za osebno uporabo. Na Nizozemskem je tako že desetletja, marihuana pa je bila delno legalizirana v zadnjih letih še v več ameriških zveznih državah, v Kanadi, med članicami Evropske unije se je za ta korak odločila Malta, sledila sta Luksemburg in nazadnje Nemčija, s prihodnjim letom pa se bo tem državam pridružila še Češka. Tudi v Sloveniji je že prišlo do več takšnih pobud, a zaradi strokovne pomanjkljivosti – in nezadostne politične podpore – niso prišle daleč. Za liberalizacijo tega področja si zdaj prizadevajo tudi v koaliciji, v Gibanju Svoboda in Levici, njuni poslanci pa so tik pred parlamentarnimi počitnicami v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo. Ni naletel zgolj na odobravanje.

Navihana Tanja Starič

Tanja Starič je bila od vedno malce navihana novinarka, včasih namreč tako lepo zaigra naivno začudenje, ogorčenje in tudi presenečenje – da bi tako vnesla v oddajo, ki jo vodi, nekaj več dinamike. In tokrat je izbrala pravo temo: namreč promet. Saj veste, o prometu mi vsi vse vemo. Vemo, zakaj so zastoji in kdo je kriv. Dars in država. Vemo, kdaj je treba katero cesto obnoviti in kdaj ne. In da narobe delata oba – država in Dars. Vemo, da je letos (torej vsako leto) največ nesreč na avtocestah. Promet je tema vsake gostilniške debate, vsakoletnega zgražanja, družinskih debat, vsako leto je vse enako. In vedno je vrhunec našega zgražanja vikend po 15. avgustu, ko se namreč vsi (mi in ostali turisti in izletniki) naenkrat odločijo, da gredo domov. Nastanejo zastoji, Irena Ulčar Cvelbar (v vsakem mediju je vsaj ena) pa naredi redni letni prispevek, da je šlo vse v tri krasne. In še nekaj: tako je seveda le v Sloveniji.

Osmomarčevke gredo v Bruselj

Inštitutu 8. marec in sorodnim skupinam po Evropi je že pred časom uspelo zbrati več kot milijon potrebnih podpisov za evropsko državljansko pobudo My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki evropsko komisijo poziva, naj vzpostavi finančni mehanizem, s katerim bi bilo varno opravljanje splava omogočeno tudi ženskam v državah, kjer je splav prepovedan ali močno omejen. Po ponovnem preštetju bodo podpise, ki so se zbirali v vseh državah članicah Evropske unije, na začetku septembra izročili evropski komisiji, a s tem se njihova pot v Bruslju šele začenja – s predlogom bodo morali prepričati še evropske odločevalce.

Grega Repovž

22. 8. 2025  |  Mladina 34  |  Uvodnik

Uvodnik / Zasmehovanje

V zadnjih letih, predvsem zaradi razvoja družbenih omrežij, je postalo poleg lažnih novic eno od glavnih orodij političnega boja zasmehovanje. Filmčki s TikToka in Instagrama, nam je to všeč ali ne, postajajo relevantno, predvsem pa močno orožje političnega boja, ustvarjanja družbenega vzdušja in tudi ideologije – torej tega, v kaj verjamemo. Zdi se obrobno, vendar ni. Vsi se namreč radi posmejemo, vsi radi vidimo, kako se kdo dela norca iz močnih in mogočnih ljudi – a ko je na delu psihologija, nam dejstvo, da vemo, čemu smo izpostavljeni, ne pomaga, da ne bi vse to na nas tudi vplivalo.

»Pri takšni poplavi glasbe bi si morali bolj prizadevati, da bi kakovostna glasba dejansko dosegla naša ušesa.«

Trditev, da je Boštjan Gombač multiinstrumentalist, je skorajda nekoliko preskromna. Sam zase šaljivo pravi, da je multipraktik. Verjetno med nami ni glasbenika, ki bi se pobližje seznanil s toliko inštrumenti kot on: primarno je klarinetist, a v domačem studiu ima toliko različnih glasbil z vseh mogočih koncev sveta, da jih na prste rok in nog ne bi mogel prešteti niti poln razred šolarjev – med njimi najdemo tudi veliko res obskurnih glasbil, za katera verjetno še nikoli niste slišali. Eno izmed njih ima posebno težo. To je neandertalčeva piščal, ki je ob Gombačevi pomoči v 21. stoletju zaživela novo življenje: med drugim je na rekonstrukcijo piščali na začetku leta v živo zaigral na slavnostnem odprtju Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Z njo je obogatil glasbo, nominirano za ugledno nagrado emmy, v dokumentarni seriji Prazgodovinski planet, ki jo je skladatelj Anže Rozman za BBC in Apple TV+ ustvaril pod pokroviteljstvom slovitega skladatelja filmske glasbe Hansa Zimmerja. Slišali smo jo tudi na Netflixu, kjer je odmevala v dokumentarnem filmu Skrivnosti neandertalcev, letos nominiranem za nagrado daytime emmy.

Ko se poželenje ne porodi samo od sebe

Najprej je to lep izraz, povezan z veseljem in užitkom, torej da si nečesa želimo. Hkrati pomeni tudi strast zaradi nekoga ali nečesa. Pri seksu gre za oboje. Kaj počnem s poželenjem in ali uživam v doživljanju spolnosti? In hkrati, do česa čutim poželenje, kaj me privlači in na kaj se odzivam? Poželenje je najzapletenejša in tudi najzanimivejša sestavina spolnosti, ker se biološki, psihološki in družbeni dejavniki povežejo v kompleksno součinkovanje.

Von Horvathova hotela za žuželke

S podjetnikom Tadejem Von Horvathom in razveljavljenim razpisom javne agencije Spirit za prestrukturiranje premogovnih regij se zadnje mesece ukvarja evropsko javno tožilstvo (EPPO), ki preiskuje, kot so sporočili 6. junija, »domnevne poskuse in izvršene goljufije« z več kot 25 milijoni evrov evropskih sredstev. Razpis zaposluje tudi domača sodišča, saj gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana oziroma njegova izvajalska agencija Spirit nočeta razkriti, kdo je sedel v razpisni komisiji, in s tožbo izpodbijata odločbo informacijske pooblaščenke, ki zahteva razkritje članov. Smo pa po več mesecih od agencije Spirit vendar dobili bolj razkriti razpisni vlogi, s katerima sta podjetji Vonpharma SI in Vital IQ, povezani z Von Horvathom, dobili nepovratne milijone. Vlogi med drugim razkrivata, kaj bi podjetji kupili z denarjem.

Neetični jezičnež

Pravna mreža za varstvo demokracije je pobudnici Vlasti Jalušič z Mirovnega inštituta in trem prijaviteljicam, profesoricam na Univerzi v Ljubljani, pomagala podati prijavo na etično komisijo univerze zoper Mateja Lahovnika, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prijavo so vložile zaradi zapisa na družabnem omrežju X, v katerem je manipuliral, da so begunci deležni pravic, ki jih niti slovenski državljani niso, in širil nestrpnost zoper invalidne otroke iz Gaze, ki so bili pred časom na rehabilitaciji v Sloveniji, in njihove sorodnike. Med razpravo o dolgotrajni oskrbi in domnevami o tem, da v Slovenijo množično prihajajo tujci, ki se gredo »socialni turizem«, je zapisal, da bodo »do dolgotrajne oskrbe upravičeni tudi tisti, ki niso nič vplačali v ZPIZ ali ZZZS, npr. bradati ’otroci’ in njihovi sorodniki iz Gaze, ki so zlorabili zdravljenje v Soči za azil. Pri nas je denar za vse, samo za tiste, ki 40 let pošteno delajo, ga zmanjka.«

Vlado Miheljak

22. 8. 2025  |  Mladina 34  |  Dva leva  Za naročnike

Donald in sedem palčkov

Vendarle luč na koncu predora!? Luč že, a za zdaj še ni gotovo, ali je po dolgih treh letih in pol morije vendarle na vidiku izhod iz mračnega ukrajinskega tunela ali pač žarometi lokomotive nasproti drveče ruske kompozicije. No, vseeno pa je prav, da verjamemo in upamo na konec. Pa čeprav je ta konec s posledicami, ki so za Ukrajino veliko hujše, kot so si kdaj predstavljali. Že večkrat smo omenjali mirovna pogajanja daljnega marca/aprila 2022 v Istanbulu. In sedaj je morda primeren trenutek, da še enkrat rekapituliramo, kaj je bilo takrat domnevno na mizi ali vsaj pod njo. Prvi pogoj je bil, tako kot sedaj, da se Ukrajina odpove kandidaturi za Nato, ne pa tudi za EU. Nadalje naj bi vrnili ruski jezik in kulturo v dvojezična območja. Kaj bi bilo s statusom etnično mešanega, večinsko ruskega Donbasa; ali bi z veliko stopnjo avtonomije ostal v sestavi Ukrajine, ni bilo dorečeno.

Enako plačilo za enako delo

Pred dvema letoma je začela veljati direktiva evropskega parlamenta o krepitvi rabe načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske, s katero Evropska unija od držav članic zahteva, da v svojo zakonodajo uvedejo ukrepe, ki bodo poskrbeli za večjo transparentnost plač. Ugotovljeno je namreč bilo, da je skritost plač eden izmed glavnih dejavnikov, ki onemogočajo večjo plačno enakost med ženskami in moškimi.

Drevesa so politično vprašanje

Deset organizacij – od Mladih za podnebno pravičnost, Mreže za prostor, platforme LOM – Ljubljana odprto mesto do oddelka za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti in Arborističnega društva Slovenije – je v sredo s široko podporo več kot 650 podpisnikov in podpisnic pozvalo predsednika vlade, pristojnega ministra ter županje in župane k sprejetju konkretnih ukrepov za zaščito dreves v času ekstremne vročine.

Novi obrazi populizma

Markus Söder je sredi maja obiskal nekakšno kolegico; bil je gost v novem formatu pogovorne oddaje z imenom Cahty’s Stammtisch, Cathyjino stalno omizje, ki jo vodi gostiteljica Cathy Hummels, nekdanja igralka, zdaj pa uspešna vplivnica za modo, kozmetiko in ostale pritikline življenjskega sloga. Söder pa je najuspešnejši nemški vplivnež iz političnega sveta. Lahko bi rekli, da sta imela nekakšno srečanje na vrhu.

Tetovaže / Tvegana umetnost na koži

Mlada ženska je na trebuh legla na mizo in iztegnila levo roko. Na notranji strani nadlakti si je zaželela tetovažo pošastne lobanje v barvah. Ko so se igle približale pazduhi, je krčevito zatisnila oči od bolečine, saj je ta predel kože še posebej občutljiv, vendar je zdržala.

Grožnja deportacije

Tako imenovana dublinska uredba državam članicam Evropske unije omogoča, da prosilce za azil deportirajo ali – lepše rečeno – vrnejo v državo EU, kjer so prvič zaprosili za azil. Uredba je zadnja leta mrtva črka na papirju, še posebej, odkar države prejemnice zavračajo sprejetje deportiranih. Slovenija te postopke kljub temu izvaja in jih izvede, kadar je to mogoče. Za tak postopek se je odločila tudi pri maroškem prosilcu za azil Zouhairju Hikamu. Sam vrnitvi nasprotuje, saj bi lahko pomenila grožnjo njegovemu zdravju.

Janko Lorenci

22. 8. 2025  |  Mladina 34  |  Kolumna  Za naročnike

Igro vodi Trump, EU je statist

Srečanje Trump-Putin bi se lahko končalo kakorkoli, z naglo prekinitvijo, z javno ali skrivno kupčijo na račun Ukrajine, z razglasitvijo velikega preboja … Kaj v resnici je srečanje prineslo, pa ni jasno niti post festum. Pod črto se vendarle zdi: morda je konec vojne v Ukrajini nekoliko bliže. A kakšen konec?

Heni Erceg

22. 8. 2025  |  Mladina 34  |  Hrvaška  Za naročnike

Pašnik

Novinarka RTL Danka Derifaj je leta 2021 prišla v Split, da bi pripravila prispevek o stanovanjski zmešnjavi v naselju Žnjan, ki je zraslo na privlačnem mestu ob morju. Vstopila je v kraljestvo kvadratnih metrov stanovanj po zasoljeni ceni, ki so jih gradila sumljiva gradbena podjetja; nekatera so propadla, lastniki in arhitekti drugih so končali za rešetkami. Celotna betonska gmota še dandanes nima uporabnega ali kakega drugega dovoljenja, stanovalci tožijo drug drugega, ker se ne ve, kaj je čigavo. Prav o uzurpaciji tuje strehe je na povabilo predstavnikov stanovalcev prišla poročat novinarka Danka Derifaj, ki je pravilno sklepala, da je preobrazba strehe tujega stanovanja v svojo trato nezakonita in da je primer zanimiv za javnost. V glavnem, reportaža o naglem širjenju uglednega stanovalca Žnjana na površine, ki sodijo k skupnim prostorom zgradbe, je bila objavljena, stanovalec je zaradi »vdora v zasebni prostor« poklical policijo, ta pa je ugotovila, da s prihodom novinarke na skupno streho njegova pravica do zasebnosti ni bila kršena.

Kompromis, a kakšen?

Julija sprejeti novi zakon o visokem šolstvu (ZViS-1) je nadomestil prejšnjega, ki je bil od sprejetja leta 1993 mnogokrat noveliran. Zadnja različica neuradno prečiščenega besedila je imela številko kar 31. Ta lepljenka posegov, pa tudi razvojne usmeritve iz prejšnjega (2011–2020) in veljavnega (2021– 2030) desetletnega nacionalnega programa visokega šolstva so klicali po pripravi novega zakona. Tega se je lotila vrsta ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, a zaradi različnih vzrokov jim ni uspelo. Nekateri so trčili ob stalne fronte spora, kot so jezik poučevanja, interesi zasebnih zavodov, pedagoški normativi in formula proračunskega financiranja. Zaradi nepripravljenosti na sklepanje kompromisov ali na popuščanje so se zapletli v dolge polemike in jim je nazadnje zmanjkalo časa. Drugim je časa zmanjkalo, ker njihova vlada ni končala mandata. Kakšnega je odnesla tudi njegova lastna afera.

Rastoči občutek svobode

Festival Mladi levi je prav zares poseben festival. Vsako poletje prestolnico za nekaj dni (p)oživi s svojim edinstvenim sodobnim umetniškim programom; s kopico inovativnih gledaliških in plesnih predstav, (interaktivnih) performansov, instalacij in razstav pa izobraževalnih vsebin, pogovorov in srečanj, ki nagovarjajo, izzivajo, božajo in pretresajo misli in čute obiskovalcev. Je priložnost za srečanje z vrhunskimi mednarodnimi in domačimi produkcijami, kjer spoznamo mlade ustvarjalce na začetku poti, pa tudi že bolj uveljavljena imena in kjer ima radovedno občinstvo vsako leto znova možnost odkriti kaj nepričakovanega. Hkrati je to prostor ustvarjanja novih povezav in kresanja idej, ki pogosto presegajo lokalne okvire in odpirajo nova obzorja.