29. 1. 2001 | Mladina 4 |
Ilegalni migranti in konec kapitalizma
Če bo schengenska meja res postala limes ameriškega imperija, potem bo postala tudi nagrobni kamen kapitalizma
© Tomo Lavrič
Vprašanje prebežnikov, ki bi radi v bogate dežele zahodne Evrope, v prevladujočem javnem govoru obravnavajo na dva med seboj izključujoča se načina: ali kot naravno katastrofo ali kot nekaj samoumevno človeškega. Pišejo in govorijo o "tokovih", o tem, kako naj bi jih "zajezili" ipd.; ali pa zdravorazumsko ugotavljajo, da bi reveži pač radi prišli do kakšne drobtinice in zato silijo k bogatim. Pogleda pogosto razlagajo kar hkrati in nas tako opozarjajo, da nezavedno ne pozna protislovja. A skupaj ali posebej, vselej peljeta v isto poanto: nas se to pravzaprav ne tiče, ampak "Evropa" nas ne bo imela rada, če ilegalcev ne bomo polovili in jih nagnali nazaj. Pravljice o prikaznih z Jutrovega so že tako uspavale javno mnenje, da se ni zganilo niti ob nesrečnem naključju, ki je ubilo človeka, ne ob vpeljavi "suma zlorabe pravice", ki ga je uzakonil parlament. Za zdaj še nihče ni trznil, ker smo spet antemurale Christianitatis, predpražnik omikanega sveta. A videti je, da se v ideologiji in praksi geopolitičnega žandarja stikajo tako mehanizmi svetovne hegemonije kakor vzvodi domačega gospostva. Po tej ideologiji naj bi bil omikani svet bogat, zato ker naj bi bil civiliziran - in iz istega razloga naj bi imel tudi vselej prav. Včasih so trdili, da je na njegovi strani edini in pravi bog. Bog se je medtem zgubil v intermundijih nepomembnosti in si je pridobil pravico do multikulturalizma, a prakse so ostale iste: neenakosti so se postoterile, odvisnost pa tudi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
