10. 4. 2001 | Mladina 14 |
Gospodarji besed
Prevajalski "speedy Gonzalesi" v galerijskih katalogih
Največ težav s slovensko slovnico in pravopisom imajo menda poklicni novinarji in pisatelji. Zato imajo lektorji v uredništvih in založbah z odpravljanjem njihovih "nečastnih" vedno obilico dela. Mnogokrat so njihovi posegi v prinešena in poslana besedila smiselni in utemeljeni, včasih pa tudi ne. Zgodi se namreč, da dobijo v roke - sicer rekdokdaj, pa vendarle - popolnoma brezhiben tekst, v katerem je vse, od sintakse in uporabe sklonov do zadnje vejice, na svojem mestu in to je za ideologijo lektorske kaste nevzdržno. V njih se prebudijo frustracije, spreobrnjene v domišljavo prepričanje, da so nesporni in nedotakljivi gospodarji besed, ki ne smejo dati iz rok ničesar, kar ne bi bilo zaznamovano z njihovo sledjo. Če ne morejo popravljati napak, za katere so pristojni, se lotijo spreminjanja izrazov, ki jim niso "všeč". Prava figa, če s temi izrazi ni nič narobe, če so med seboj enakovredni (kar pa ne pomeni, da so tudi povsem istoznačni), v lektorskem umišljenem vrednostnem sistemu naj bi bili njihovi nadomestki leši in boljši. Ne verjamete? Predlagam vam, da naredite naslednji, resda nekoliko zamuden in ne ravno najcenejši preizkus: isto besedilo ponudite v lektoriranje desetim različnim osebkom, ki se kitijo z diplomo iz slovenistike, in dobili boste najmanj osem različic bolj ali manj sfiženih različic tistega, kar ste napisali. Zakaj? Ker se "stroka" nikakor ne more zmeniti, katera pravila naj bi veljala v vseh primerih in kje so dovoljena odstopanja, kaj je vprašanje doslednosti in kaj samo odvod osebnega okusa oziroma poljubne, nedokazljive presoje. Ironija lektorskega gospostva je, da si v svojem jezikovnem narcisizmu prisvoji status "moža kopitnega" iz Prešernovega soneta o Apelu in čevljarju ("ker čevlji so pogodu, meč se loti") in razkrije svojo sprevrženost tako, da nonšalantno popljuva sporočilo svojega najbolj vzvišenega vzornika, samega presvetega Franceta iz Vrbe. Če drži, da v vsakem profesorju slovenščine tiči in čaka na svojo priložnost nerealiziran poet, potem smemo pričakovati, da nas bo prej ali slej osrečil s svojimi milozvočnicami, nikakor pa ne moremo biti navdušeni nad dejstvom, da bo svoje neizživete pesniške sanje kompenziral s samovoljnim spreminjanjem tistega, kar smo napisali drugi - za "lepoto" SKJ skrbeči gospodi nepokorni podložniki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
