Požigalec
(Klinični mrtvak je priklopljen na PS in SD)
»Ena od možnosti je, da bi bile parlamentarne volitve skupaj z evropskimi volitvami prihodnje leto junija.«
— Alenka Bratušek (PS) meni, da bi prezgodnje predčasne volitve škodile J. J. (Finance, 28. 1. 2013)
»Čeprav je zadeva na prvi pogled zapletena, pa je to proceduro mogoče izpeljati v nekaj tednih ... Pogoj za to je večina v parlamentu, ki pa jo lahko zagotovita že zgolj največja koalicijska in največja opozicijska stranka.«
— Janez Janša je svoj čas menil, da bi bile predčasne volitve blagodejne (STA, 9. 5. 2011)
»Slovenija ni v situaciji, da bi si lahko privoščili predčasne volitve.«
— Janez Janša danes meni, da bi bile predčasne volitve pogubne (STA, 24. 1. 2013)
Že res, da bežeče stranke s potapljajoče se koalicijske ladje niso dosledne. Od SDS so (zlasti SLS in DeSUS) neuspešno zahtevale, da umakne Janšo zgolj kot premiera, ne tudi kot predsednika stranke, pa lahko mirno nadaljujejo koalicijsko zgodbo, od PS pa zahtevajo, da popolnoma umakne Jankovića tudi iz stranke, da morebiti lahko zgodbo sploh začnejo. No, ni problem preostra zahteva do PS, ampak premehka do SDS. Potem ko je Virant, morda proti pričakovanjem, šel »do konca« in naredil, kar je bilo v njegovi moči (izstop stranke iz koalicije in odstop z mesta predsednika DZ), in Janša po pričakovanju ni naredil tega, kar bi moral narediti, sta sedaj na potezi SD in PS. Doslej sta lahko iz udobnega opozicijskega naslonjača kazali s prstom na koalicijo, na njene zdrahe in nedoslednost. Sedaj naj dokažeta svojo doslednost. Stranki delujeta skrajno preračunljivo, kar v normalnih razmerah ne bi bil problem. Namreč, ko pride do koalicijske krize, pač vsaka stranka deluje v skladu s svojimi kratkoročnimi interesi in svojim videnjem koristi. A tokrat je vendarle drugače.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
»Ena od možnosti je, da bi bile parlamentarne volitve skupaj z evropskimi volitvami prihodnje leto junija.«
— Alenka Bratušek (PS) meni, da bi prezgodnje predčasne volitve škodile J. J. (Finance, 28. 1. 2013)
»Čeprav je zadeva na prvi pogled zapletena, pa je to proceduro mogoče izpeljati v nekaj tednih ... Pogoj za to je večina v parlamentu, ki pa jo lahko zagotovita že zgolj največja koalicijska in največja opozicijska stranka.«
— Janez Janša je svoj čas menil, da bi bile predčasne volitve blagodejne (STA, 9. 5. 2011)
»Slovenija ni v situaciji, da bi si lahko privoščili predčasne volitve.«
— Janez Janša danes meni, da bi bile predčasne volitve pogubne (STA, 24. 1. 2013)
Že res, da bežeče stranke s potapljajoče se koalicijske ladje niso dosledne. Od SDS so (zlasti SLS in DeSUS) neuspešno zahtevale, da umakne Janšo zgolj kot premiera, ne tudi kot predsednika stranke, pa lahko mirno nadaljujejo koalicijsko zgodbo, od PS pa zahtevajo, da popolnoma umakne Jankovića tudi iz stranke, da morebiti lahko zgodbo sploh začnejo. No, ni problem preostra zahteva do PS, ampak premehka do SDS. Potem ko je Virant, morda proti pričakovanjem, šel »do konca« in naredil, kar je bilo v njegovi moči (izstop stranke iz koalicije in odstop z mesta predsednika DZ), in Janša po pričakovanju ni naredil tega, kar bi moral narediti, sta sedaj na potezi SD in PS. Doslej sta lahko iz udobnega opozicijskega naslonjača kazali s prstom na koalicijo, na njene zdrahe in nedoslednost. Sedaj naj dokažeta svojo doslednost. Stranki delujeta skrajno preračunljivo, kar v normalnih razmerah ne bi bil problem. Namreč, ko pride do koalicijske krize, pač vsaka stranka deluje v skladu s svojimi kratkoročnimi interesi in svojim videnjem koristi. A tokrat je vendarle drugače. Ni razpadlo samo zaupanje v koalicijo in med parlamentarnimi strankami, ampak tudi zaupanje javnosti v ves politični razred. Zato je tako reakcija Lukšiča v imenu SD kot reakcija Bratuškove v imenu PS neodgovorna in podcenjujoča do volivcev in javnosti. Legitimnosti nimata ne sedanja Janševa razpadajoča koalicija ne opozicija, saj večji del volivcev obrača hrbet celotni ponudbi parlamentarnih strank ter etabliranemu političnemu razredu nasploh. To se je pokazalo tudi na zadnjih predsedniških volitvah, ko je v drugem krogu skupno volilo le še dobrih 42 odstotkov volilnih upravičencev (bilo je natančno 710.830 veljavnih glasovnic). Kar je komaj kaj več, kot je leta 1990, ko so ljudje še verjeli v novi demokratični red, proti Pučniku dobil Kučan sam. Dobil je 657.196 glasov, volilnih upravičencev pa je bilo takrat 220.000 manj kot danes! Celo takratni poraženi Pučnik je dosegel toliko glasov kot sedanji zmagovalec Pahor oz. celo večji delež volilnih upravičencev kot zmagovalec predsedniških volitev 2012. Zmagovalec Pahor je nagovoril 28 odstotkov vseh volilnih upravičencev, poraženi Pučnik pa leta 1990 okroglih 31 odstotkov! Vseeno pa pod vprašajem vendarle ni legitimnost predsednika republike, ampak aktualnega državnega zbora. Zato so volitve nujne. A izpeljane morajo biti tako, da se ne ponovi sedanja konstelacija, premaknjena malo v eno ali v drugo stran. Zato sta predloga tako Lukšiča (SD) kot Bratuškove (PS) nesprejemljiva in žaljiva za intelekt volivcev. Lukšič bi rad zaobšel kritično javnost, tako da bi s striktnim odklanjanjem vsakršnega dogovora o prehodni (tehnični, projektni ali kakorkoli že poimenovani) vladi izsilil hitre volitve, da bi na valu učinka Pahorjeve zmage ter depresije ostalih velikih akterjev zmagal, čeprav bi skelet parlamenta ostal podoben. Verjetno bi se le zamenjala relativna razmerja parlamentarne moči SD in PS. Še večji nateg pa ponuja PS oziroma začasna predsednica Bratuškova. Volitve bi bile šele junija naslednje leto, skupaj z volitvami v Evropski parlament. S tem se ne išče rešitev za popolnoma politično blokirano Slovenijo, ampak za lastno glavo. Ne vem, zakaj junija naslednje leto? Če je možno iz sedanje državnozborske konstelacije narediti učinkovito »projektno« koalicijo in vlado, ki bi vzdržala poldrugo leto, potem sploh niso potrebne predčasne parlamentarne volitve. A kakorkoli. Volitve morajo biti v razumnem roku. To pomeni, ne prezgodaj, da se lahko iz vrenj civilnih iniciativ oblikuje nova ponudba, in ne prepozno, da se sedanja nelegitimna konstelacija ne pasivizira in nevtralizira novih pobud.
Trenutno največji problem je, da tako PS kot SD s tem, ko rešujeta svoje glave, v resnici umetno vzdržujeta pri življenju Janeza Janšo. Sedaj je enkratna priložnost, da se rešimo človeka, ki več kot dve desetletji z manipulacijami, lažmi, podtikanji, falzificiranjem, diskvalifikacijami, žaljivo aroganco … drži Slovenijo v šahu. V obsednem stanju. Janša je politični mrtvak, klinično mrtev človek, ki živi priklopljen na PS in SD. Odklopimo ga. Ali pa, če je na delu sabotaža, odklopimo vse tri. SDS, PS in SD.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.