Več kot sto izstopajočih

Čisto na koncu podolgovate hale, tam daleč v njenem levem kotu, kjer stene prekrivajo grafike Mine Fine in koledar Mete Wraber, stoji pisalna miza Piši mi iz svetlega lesa s štirimi tankimi nogami. Ena od njih je prodrla skozi površino mize in zrasla visoko v zrak. Tam je pognala vejico, na kateri je zdaj obešena luč, ki osvetljuje pisalno površino.

Točno ta miza pa ima še en detajl, zaradi katerega je nemogoče utrgati pogled od nje. En sam bel kovinski predal, sredi katerega namesto ročaja zeva praznina v obliki srca. Votlo srce se je znašlo tudi na naslonjalu pripadajočega stola Lect. Komplet, ki se na svež način spogleduje s tradicionalnim slovenskim pohištvom, sta zasnovala Matic Treven in Daša Šmid iz ateljeja za notranjo opremo Ups!, sicer študenta Fakultete za dizajn.

Nasproti, v skrajno desnem kotu iste hale, stoji še ena pisalna miza. Ta ima masivne kovinske noge in ploščo iz temnega lesa, nad njo pa lebdi stropna luč, velik podolgovat valj iz tankega, skoraj prosojnega furnirja. Oboje je avtorsko delo Klare Zalokar in Klemna Zupančiča, ki ustvarjata pod imenom Handmade in Moste. Študenta arhitekture sta nase prvič opozorila, ko sta z veliko posluha za izročilo in trajnost obnovila staro ljubljansko stanovanje, nedavno je odmevala tudi njuna hišica za izmenjavo knjig v okviru projekta Knjigobežnice, saj sta načrt javno objavila, da bi jih le zraslo čim več.

Oba dvojca sta si na letošnjem Mesecu oblikovanja izborila nagrado Perspektivni. Prvi za industrijsko oblikovanje, drugi za oblikovanje interierja. Zdaj so dela obeh na ogled na enomesečni razstavi Pop-up Dom, ki se je po lanski premieri v praznem stanovanju sredi prestolnice letos preselila v nekdanjo tovarno Tobačna, v kar 800 kvadratnih metrov veliko nadstropje nad ljubljansko upravno enoto. Prostor, ki je bil že leta prazen, je zdaj napolnjen z deli domačih oblikovalcev, ki so se prebila skozi kuratorsko sito. A niso le na ogled, mogoče se jih je dotakniti, jih preizkusiti, ker razstava hkrati deluje tudi kot trgovina, pa tudi kupiti.

Med okoli 300 izdelki za dom, ki so jih ustvarili 104 avtorji in avtorske skupine ter so v prostor umeščeni tako, kot bi si jih sami morda razporedili tudi doma, je težko izbrati najbolj izstopajoče, a mednje gotovo sodijo največji, pohištveni izdelki. Denimo vitrina s steklenimi vrati ali omara, ki se ji ročaji lahko spremenijo v silhueto različnih rogatih živali. Njuna avtorja sta Andraž Tarman in Gašper Premože, člana oblikovalske skupine Rompom, na pobudo katere so se oblikovalci večinoma mlajše generacije lani sploh povezali in pripravili prvi Pop-up Dom. Precej pozornosti zbujata tudi s stropa viseči stol Nejca Brezovška, ki v skladu s svojim imenom Vertebrae spominja na hrbtenico, in preprosta gugalnica Trapez ekipe 217. Podobno je z lesenimi stoli Molly Luke Zajca, ki jih je mogoče podaljšati v poljubno dolgo klop, s sedežno garnituro tria desnahemisfera, pletenimi tabureji Darje Rant, z leseno mizico Par/Couple Sare Slivnik in Tea Kajzerja, s kolesom Ajde Fortuna, pa številnimi lučmi, z mizami ...

Večje kose dopolnjujejo manjši, denimo keramični izdelki studia Oblique, porcelanasti Nike Stupica, leseni kamni, ki so pravzaprav didaktični pripomoček Franca Ažmana, s Cankarji porisane skodelice Polone Pačnik, tekstilni in papirnati spominki Nine Urh … Med razstavljenimi deli, ki so večinoma prototipi ali narejeni v zelo omejenih serijah, je tudi kakšno, ki se mu je pot končala, še preden se je začela. Plakatu za letošnjo Drugo godbo, ki so ga ustvarili Žiga Aljaž, Žiga Artnak in ilustrator Mladininih Alternativ David Krančan, se je festival, menda zaradi varčevanja, kljub nesporni kakovosti odpovedal le dan pred rokom in ga nadomestil s slabšo rešitvijo. Vsaj en eksponat pa ta hip sploh še ne obstaja. Tilen Sepič v razstavišču eksperimentira z užitnimi gobami, bukovimi ostrigarji, da rastejo v material, ki bi bil lahko primeren denimo za izolacijo ali industrijsko oblikovanje.

Letošnji Pop-up Dom pomeni velik korak najprej. Izpostavil je še več domačih avtorjev, še več oblikovalskih del, čeprav zunaj ožjega mestnega jedra, je privabil še več občinstva, ob otvoritvi je dvorana kljub prostornosti celo pokala po šivih. Hkrati svojim in zunanjim avtorjem vsakodnevno ponuja svetovanje, kako zasnovati čim kakovostnejšo celostno podobo in s katerimi triki prepričati občinstvo ob odločitvi za zbiranje zagonskih sredstev na platformah za množično financiranje. Preizkušati je mogoče tudi prototip najhitrejšega 3D-tiskalnika na svetu, ki ga je zasnoval Velenjčan Denis Bolić.

Ustvarjalci Pop-Up Doma, ob Rompomu sta to še Kreativna cona Šiška in Slovenia Coworking, so torej pripravili še en kakovosten projekt, vreden ogleda. V prihodnje pa vseeno ne bo odveč večja mera previdnosti, da si ne bi začeli s kakšnimi lastnimi, morda le ne dovolj premišljenimi izjavami, premilimi do obstoječega sistema, sami spodkopavati ugleda. Ravno obstoječi sistem je namreč tisti, ki je kreativne poklice prisilil v prekarnost, v življenje brez rednih služb in dohodkov. Iz mnogih je naredil tako rekoč sužnje. Novi sistem, ki ga ta hip že izumljajo zase, zato nikakor ne sme postati le nova, prijaznejša različica dosedanjega. Biti mora njegovo popolno nasprotje, krik proti izkoriščanju in za pošteno plačilo. Še zlasti, če jim bo uspelo prostor v Tobačni res obdržati tudi na dolgi rok in ga nameniti za delo oblikovalcev in drugih kreativcev.

In prav ti so največja dragocenost Pop-up Doma. Celotna ekipa s svojimi avtorskimi izdelki vred. In tudi sami razstavljavci vidijo Pop-up Dom kot pomembno platformo zase, predvsem zato, ker lahko priložnost za predstavitev svojega dela zaradi nizkih marž tam dobijo res vsi kakovostni ustvarjalci, tudi tisti šele čisto na začetku in brez družinskih ali finančnih zaledij.

Razstava in trgovina:
Pop-up Dom 2013
Kaj: prodajna razstava okoli 300 del 104 slovenskih oblikovalcev z vsakodnevnim spremljajočim programom
Kje: Tobačna 5, Ljubljana
Kdaj: do 23. decembra 2013 (trgovina vsak dan od 8. do 20. ure, temu sledijo večerni dogodki)