MLADINA Trgovina
  • Marcel Štefančič jr.

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    9. življenje Louisa Draxa

    9. življenje Louisa Draxa – film o cankarjanski materi, ki ne ve, česa vse je sposobno sinovo »nezavedno«, in malem Ivančku, ki ne ve, kaj vse je voljna storiti mati, da bi ju emocionalno zbližala, – se začne kot vic: devetletni Louis Drax (Aiden Longworth), ki s pečine pada proti nam, na hitro in pikareskno – v slogu Lazarčka iz Tormesa, kot bi ga videl Tim Burton, – skicira svoje nesrečno življenje. Nesreče – zlomi, zastrupitve, piki, okužbe, elektrika, ipd. – se lepijo nanj, a jih vedno preživi. Le padec s pečine ga pusti v komi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Kralj Artur: Legenda o meču

    V srednjem svetu – paralelnem srednjem veku – je vse večja gneča. Tam najdete Gospodarja prstanov, Warcraft, Igro prestolov in tako dalje. Oh, in novega, moderniziranega Kralja Arturja, ki je bil verjetno mišljen kot Igra prestolov z Bradom Pittom, pa Pitta niso dobili, tako da so dobili Igro prestolov z impersonatorjem Brada Pitta, Charliejem Hunnamom, ki igra Arturja, osirotelega, izgubljenega sina kralja Utherja Pendragona (Eric Bana). Krono, Excalibur in okroglo mizo, anticipacijo camelotske demokracije, dobi šele povsem na koncu, po skrajšanem, precej neformalnem otroštvu (bordel!) in razvlečenem boju proti svojemu izdajalskemu, fratricidnemu, demoničnemu stricu Vortigernu (Jude Law), zdaj kralju. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Služkinja

    Trideseta leta prejšnjega stoletja: Koreja je pod japonsko okupacijo, ženske pa so pod moško okupacijo. In ker je represivno okolje odlična poslovna priložnost, svetovljanski japonski goljuf (Ha Jung-woo) sklene, da bo s pomočjo korejske žeparke (Kim Tae-ri), sirote iz sluma, zapeljal, pretental in razlastil mlado japonsko dedinjo (Kim Min-hee), ujetnico patriarhalnih postav in »svinjskega« strica (Jin-woong Jo), »največjega ljubitelja knjig na svetu«: ona se ji v bajno, gotsko, senzualno, xanadujsko palačo vrine za služkinjo, on – dejansko sin korejskega kmeta – pa hlini romantičnega japonskega grofa, ki jo bo odrešil vseh muk, vseh ponižanj in vseh »branj gospodarju«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Osmi potnik: Zaveza

    Dlje, ko gremo v vesolje, bližje smo svojemu izvoru, sporoča Osmi potnik: Zaveza. Vprašanje je le: kdo nas je ustvaril? Smo se razvili iz alienov? Ali so se alieni razvili iz nas? Zakaj potem sobivamo? Evolucijsko naključje? Vesoljska ladja Covenant, ki leta 2104 pelje koloniste in človeške embrie na rajski planet Origae-6 (novi dom človeštva), po sončnem viharju, ki posadko prebudi iz kriohiberniranja, prestreže signal, znak življenja, ki prihaja z bližnjega planeta. To je seveda ponudba, ki jo je nemogoče zavrniti: posadka, ki jo vodita Billy Crudup in Katherine Waterston, se na tem planetu, idealnem za piknike in pohajkovanje (»country road«), sooči z razbitinami vesoljske ladje Prometej, katakombami, nekropolisom in alieni, ki so videti kot abortirani fetusi, android Walter (Michael Fassbender) pa z Davidom (Michael Fassbender), svojim zlobnim androidnim dvojčkom, ekspresivnim produktom človeškega inženiringa (in Michelangela, se razume). Kdo je hujši – nečloveški alien ali človeška kreacija? In ja: kdo je ustvaril aliene? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    DIP: Raziskovalec globin

    Tale španska distopična animacija nima o človeštvu več nobenih iluzij – leta 2100 je s človeštvom konec, apokalipso, očitno posledico vojn, pohlepa in podnebnih sprememb, pa so preživeli le organizmi, ki živijo na dnu oceana, tudi Dip, mala, evforična hobotnica, ersatz Ariel iz Disneyjeve Male morske deklice. Toda po vojni vedno ostanejo mine – in ko rajski dom pod oceanom na lepem odpihne, se Dip s prijatelji odpravi na trip, ki jih pripelje do razbitin Titanika, tako da lahko brez občutka krivde zapojejo in zaplešejo med »svetimi« kostmi, ki so še vedno tam spodaj. Je okostnjak, ki sedi za mizo, Leonardo DiCaprio? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Osebna stilistka

    V zadnjih letih smo videli številne fine paranormalne filme (Paranormalno, Priklicano zlo, Insidious, ipd.), v katerih so se celo vrhunski mediji komaj bodli z duhovi. Tresle so se hiše, rodila se je napetost, ki bi jo lahko rezal z žiletko. Toda to ni bilo še nič – v Osebni stilistki lahko vidite, kaj se zgodi, ko paranormalni žanr sreča francoski art film. Stvari postanejo prekleto osebne. Kristen Stewart igra odtujeno, frustrirano Maureen Cartwright, Američanko v Parizu. Preživlja se kot osebna stilistka – »osebna nakupovalka« – neke ošabne supermanekenke (Nora von Waldstätten), po vokaciji pa je medij. V Parizu je zato, da bi vzpostavila spiritistični stik z bratom (dvojčkom), ki je bil prav tako medij, a je nedavno umrl, pred leti pa sta si obljubila, da bo v primeru smrti enega izmed njiju drugi z njim vzpostavil posthumni stik, tako da zdaj išče znake življenja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Varuhi galaksije: 2. dejanje

    Ko se v filmu čas ekstremno upočasni in tako rekoč ustavi, vidimo reči, ki jih sicer ne bi videli – tej ekstremni upočasnitvi in zamrznitvi časa, temu »mrtvemu času«, rečejo bullet time. Matrica ga je leta 1999 tako dobro intonirala, da se je prijel – in zdaj ga imate povsod, najbolj izrazito v superjunaških spektaklih. V filmu Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti je zamrznjeno sekvenco spremljal štikel Time in a Bottle, oldie, ki ga je leta 1973 lansiral Jim Croce. Lahko ste le vstali in zaploskali. Bullet time je pač magičen. Vstanete in zaploskate pa lahko tudi ob zamrznjeni sekvenci, ki jo v filmu Varuhi galaksije: 2. dejanje spremlja štikel Come a Little Bit Closer, oldie, ki ga je leta 1964 lansiral bend Jay & The Americans – Yondu (Michael Rooker), intergalaktični pirat, koraka po vesoljski ladji in z rdečo puščico, ki ji žvižga, podira zarotniške vojake, tako da bullet time postane magic bullet, filmski dokaz, da je tista »magična krogla«, ki naj bi leta 1963 pokončala ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja res mogoča (konspirologi trdijo ravno nasprotno, da ni mogoča, kar naj bi pomenilo, da Kennedyja ni ustrelil Lee Harvey Oswald, temveč nekdo drug). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ameriška ljubica

    Ameriška ljubica je close-up svobode. Andrea Arnold, dobitnica oskarja za kratkometražni film (Osa, 2003), je pred Ameriško ljubico posnela le tri celovečerce, tri sijajne filme o ženskah, ki obtičijo – prva v kontrolni sobi mestnih videokamer, ki ji dajejo lažni občutek moči (Rdeča cesta), druga, zgodnja najstnica, v peklu deprivilegiranega življenja z disfunkcionalno materjo, ki svojega novega ljubimca nehote pripelje njej (Akvarij), tretja pa v tipični patriarhalni kletki, ki ji obljublja veliko sveč, a malo svobode (Viharni vrh). Vsi trije so bili surovi, naturalistični, direktni, intenzivni, umazani – Rdeča cesta, posneta v času, ko je art film obsedel porno chic, je bila hardcore. Ameriška ljubica je dolga cesta iz viharnega akvarija. Ko se Star (Sasha Lane), 18-letna potepuhinja iz disfunkcionalne družine (z nahrbtnikom, dredi in tatuji) in po malem milenijska potomka Darie, mlade junakinje iz Antonionijeve Kote Zabriskie, pridruži veseli, kvazihipijevski, subverzivni, kontrakulturni, transgresivni družbici self-made »trgovskih potnikov« (Shia LaBeouf, Riley Keough, itd.), ki z »magic busom« potuje po Ameriki in od vrat do vrat – od mesta do mesta – prodaja naročnine za revije, se namreč zdi, da je katarzično prebila led, ob katerega so trčile junakinje Rdeče ceste, Akvarija in Viharnega vrha. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Film

    Avril in nenavadni svet

    Kaj, če bi Martin Luther postal papež? Kaj, če Evropejci ne bi kolonizirali Amerike? Kaj, če Japonska leta 1941 ne bi napadla Pearl Harborja? Kaj, če bi komunisti leta 1917 oblast prevzeli v Ameriki? Kaj, če I. svetovne vojne ne bi bilo? Kaj, če bi atentat na Johna F. Kennedyja spodletel? Kaj, če bi hladno vojno dobila Sovjetska zveza? Kaj, če bi II. svetovno vojno dobili Nemci? Jasno, zgodovina bi se odvrtela povsem drugače, kar smo lahko prebrali v številnih kontrazgodovinskih romanih, ki so vse to že obdelali. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 5. 2017  |  Mladina 18  |  Kultura  |  Film

    Kako biti latino ljubimec

    Kako biti latino ljubimec je tipična holivudska moralka, preoblečena v vulgarno farso, v kakršni bi pred petnajstimi ali dvajsetimi leti igral Rob Schneider, alias Deuce Bigelow: Moški žigolo. Kot veste, je imel pravico in dolžnost tešiti le ženske, ki jih bije bodisi abnormalna teža, Tourette, gigantizem, invalidnost ali pa kronična narkolepsija. Če ga ne bi bilo, se ne bi nič spremenilo. Tokrat ga nadomešča Maximo, patetični mehiški žigolo, ki ga igra Eugenio Derbez, mehiški megazvezdnik (Navodila niso vključena): Maximo je delal vse, da mu ne bi bilo treba delati, zato se je poročil z veliko ribo, »sugar mamo«, zelo bogato, a tudi precej starejšo Američanko (Renée Taylor), toda 25 let kasneje se še vedno zbuja ob njej – stari, povešeni, zgubani, neprivlačni, komaj še živi, napol mrtvi. Trump bi se krohotal! Prav mu je, mehiškemu parazitu – hotel je živeti na lepe oči, povsem zastonj, in se šlepati na našo socialno državo, a ni vedel, da je le še staro, zastarelo, napol mrtvo kljuse! Več