MLADINA Trgovina
  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Novi mulc

    Trinajstletni Benoît (Rephaël Ghrenassia) v novi šoli (Pariz), ki jo začne obiskovati, sicer ne pade med barabe, ki bi mu ogrožale življenje, toda med novimi sošolci je kar nekaj frajerjev, ki mu grenijo integracijo, tako da se mora obnašati kot politik, če si hoče olajšati integracijo in prehod v puberteto – najprej jih podkupi (čokolatini), potem pa sestavi koalicijo (intelektualec + antifašist + Švedinja) in priredi žurko. Breme integracije je, sugerira tale diskretna vzgojna komedija, tako na teh, ki so že tam, kot na teh, ki prihajajo. (Kinobalon/Kinodvor) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Udari kot dedec

    Komik Charlie Day ima visok glas, krhko telo in prestrašen pogled, tako da bi zlahka odigral vlogo Paula Hacketta, če bi Martin Scorsese posnel rimejk Idiotske noči – ponoči bi zavil v napačno ulico, kjer bi ga potem vsi po vrsti maltretirali. Vsakdo, ki bi prišel mimo, bi ga lahko mirno brcnil, opsoval in užalil. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Petdeset odtenkov teme

    Kaj je novega v sloviti softcore franšizi? Nič. Vse skupaj je le za tiste, ki so tega vajeni. Ali bolje rečeno: Petdeset odtenkov teme je le za tiste, ki so se strinjali s Petdesetimi odtenki sive. In kot veste, je bil film Petdeset odtenkov sive tako karikatura moške nostalgije po izgubljeni patriarhalni moči, ki lahko živi le še v spolnih igricah, le še v simulacijah spolnega podrejanja, kot karikatura postfeminističnega odgovora na stari feminizem, ki je ženskam govoril, kaj smejo in česa ne, kakšen seks je sprejemljiv in kakšen ne: hej, vojne spolov je konec, zdaj smo osvobojene, zato lahko končno uživamo tudi v igrah spolnega podrejanja in kaznovanja, v igrah spolnega suženjstva, v igrah posiljevanja, ki so še malo prej veljale za izraz moškega šovinizma, seksizma in mizoginije! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Samo konec sveta

    Ko se Louis (Gaspard Ulliel) po dolgih letih vrne domov, postane kmalu jasno, da ni odšel zato, ker je hotel postati pisatelj (kar je postal), temveč zato, ker je bil gej (kar ga je očitno »odtujilo«), toda ko domačim – mami (Nathalie Baye), starejšemu bratu (Vincent Cassel), sestri (Léa Seydoux) in svakinji (Marion Cotillard) – razkrije, da umira (za »redko« boleznijo), se njihovi obrazi tako groteskno enodimenzionalno napnejo (in veliki plani tudi), da čakate le, da bo kdo – recimo prenapeti brat – siknil: no, kaj smo ti rekli? Tu je preveč intenzivnosti zaradi intenzivnosti. Preveč resentimenta zaradi resentimenta. Preveč znojenja zaradi znojenja. In preveč grimas zaradi grimas – to vendarle ni nemi film, temveč talkie, ki le išče dober izgovor, da bi lahko verbalni crescendo prekinil z moldavskim megahitom Dragostea Din Tei (via O-Zone). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    John Wick 2

    John Wick je Keanuju Reevesu rešil kariero. Po Matricah se je le še utapljal – njegov robotski, enolični, enoizrazni igralski slog ga je stisnil v kot. Toda John Wick mu je omogočil, da igra natanko to – robotskega, enoličnega, enoizraznega asasina, ki melje kot stroj. V Johnu Wicku 2 mine 13 minut, preden spregovori, vmes pa – da bi nazaj dobil mustanga (letnik ’69), ki so mu ga ukradli na koncu prvega Johna Wicka – postreli, razbije in polomi trumo ruskih asasinov. Njihov šef itak ve, kaj jih čaka: Wick – bolj Neo kot trol, bolj ronin kot samuraj, bolj prezenca kot terorist, bolj nihilist kot stoik, bolj plesalec kot Jason Bourne, bolj Chow Yun-Fat kot superjunak – se širi kot virus, ki ga ni mogoče pokončati, kaj šele zamejiti ali obvladati. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Anina provizija

    Slovenski filmi so se spustili v brezno slovenske korupcije – spomnite se le Möderndorferjevega Inferna in Kozoletovega Nočnega življenja. Anina provizija je videti kot rimejk Inferna, dokler ni videti kot rimejk Nočnega življenja. Škoda le, da pretehta Inferno. Za začetek, Anina provizija – Šmidov comeback po katastrofalnem Breznu (1997) – počne to, kar je počel Inferno: kataloško in monotono našteva škandalozne časopisne naslove, »vrhunce« gospodarskega kriminala, ki jih potem skipa na enega človeka. Ko policija pri poslovnežu Sašu Mlejniku (Dejan Spasić) izvrši hišno preiskavo ( ja, takoj pridejo kamere), se izkaže, da je del hobotnice, ki je opravljala sumljive posle, ki je prala denar, ki je na bankah podkupovala kreditne odbore, ki je imela črne fonde, ki je delila provizije, ki je na mafijski način pridobivala evropska sredstva, ki je služila s stečaji, opcijskimi pogodbami in zemljišči, ki ima zveze v politiki, na ministrstvih in na tožilstvu. In tako dalje. Mlejnik potem izgine. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Vrabček Richard

    Animirani filmi so antitrumpi: drugače kot Trump, ki izključuje, vključujejo. Toda dogajajo se natanko v trumpovskem svetu, v katerem veliki žrejo male. Tako se začne tudi Vrabček Richard: velika žival požre mali živali, vrabca in vrabčevko, tako da vrabčka Richarda – tipično disneyjevsko siroto – posvojijo štorklje, toda ko štorklje ritualno odletijo na jug, v Afriko, Richard ne more z njimi, ker dolge poti ne bi preživel. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Neruda

    Čilski poet Pablo Neruda (Luis Gnecco) skuša leta 1948, ko v senatu sedi kot glas delavskega razreda in komunistične partije, življenje preleviti v umetnost in umetnost v življenje, toda kmalu se izkaže, da umetnost ne more več postati življenje, življenje pa ne umetnost. Predsednik Videla (Alfredo Castro), ki podleže temni sili, komunistično partijo prepove in izobči, nad Nerudo, fena »sovjetske demokracije« in velikega, hipnotičnega žurerja (Kaligula! Lawrence Arabski!), pa pošlje policijo, ki naj bi ga prijela. Neruda se znajde v ilegali. Na senco se mu prilepi Óscar Peluchonneau (Gael García Bernal), manični, zadrti, smrtno resni, spolno zatrti inšpektor, ki nima ne smisla za humor (»Komunisti sovražijo delo, raje sežigajo cerkve«) ne smisla za življenje – svoje življenje posveti pregonu Nerude, elegantnega, hedonističnega, vetrnjaškega, priljubljenega pop libertina. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    T2 Trainspotting

    Renton (Ewan McGregor), ki je na koncu Trainspottinga zbežal z denarjem, se po dvajsetih letih vrne v Edinburgh, kjer mu turistična delavka zaželi dobrodošlico. »Od kod ste,« jo vpraša. »Iz Slovenije.« »O,« dahne Renton. Svet se je spremenil, toda Renton, Begbie (Robert Carlyle), Sickboy (Jonny Lee Miller) in Spud (Ewen Bremner) so še vedno na istem: v Trainspottingu so izbrali življenje, zdaj, 20 let kasneje, pa so videti tako, kot da so izbrali razočaranje. Begbie je (še vedno) v ječi, Spud je (še vedno) džanki, Sickboy fura izsiljevalski kšeft, Renton pa ne ve, kaj bo počel naslednjih 30 let. Ko se zagledajo, ne vedo, kaj naj storijo – naj se pobijejo ali pofukajo? Psihopatski Begbie dobi erekcijo šele, ko naskoči »pizdo« Rentona, občutek, da spet živijo, pa dobijo šele, ko jih zalije overdose nostalgije, toda v času, ko z brexitom in Trumpom vsi rinejo nazaj, v »boljšo« in »večjo« preteklost, niti ne izgledajo kot dinozavri, temveč le kot male gube zgodovine, »turisti v svoji lastni mladosti«, ki jih jebe to, da vsako leto nekje vmes uro premaknejo, in ki upajo, da jim bo tokrat spodletelo bolje kot zadnjič.  Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Manchester by the Sea

    Manchester by the Sea, surov kot tortura, počasen kot mrak in hladen kot januar, je videti kot ekranizacija Dylanovega štikla Like a Rolling Stone, le da se ne vali kot skala, temveč kot slabo vreme, depresija ali tesnoba, toda popisana z verzom »No direction home«. Ta, ki se ne more več vrniti domov, v novoangleško ribiško mestece Manchester by the Sea, je Lee Chandler (Casey Affleck), ki zdaj živi v Bostonu, kjer se preživlja kot hišnik. Nekaj ga je ustavilo, potrlo in paraliziralo. Po malem spominja na Trevorja Reznika (Christian Bale), ki v filmu The Machinist ne more zatisniti očesa, po malem pa na Jacoba Singerja (Tim Robbins), ki v Jakobovi lestvi groze noče zatisniti očesa. Več