• Marjan Horvat

    foto: Uroš Abram

    20. 1. 2017

    Mladina 3

    Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Vesna Bukovec, vizualna umetnica

    Lani je za projekt Begunec_ka sem ilustrirala 12 zgodb beguncev in begunk, ki jih je v časniku Delo popisala Widad Tamimi, v Sloveniji živeča italijanska pisateljica. Widad, s katero sta se spoznali v begunskem centru v Šentilju, namreč ni hotela, da bi bile ob zgodbah objavljene fotografije beguncev, saj bi jim tako »odvzele dostojanstvo«. Z ilustracijo pa je mogoče zajeti njihove zgodbe, vzbuditi sočutje in empatijo do njih in na svojstven način opozoriti na neprimerno ravnanje slovenskih oblasti v begunskih centrih. Sociologinja Ksenija Vidmar Horvat je v analizi projekta opozorila, da je avtoricama s svojim pristopom uspelo preplesti javni spomin z osebnim, da bi prenesli sporočilo »o naši vpletenosti v trpljenje drugega«. Več

  • Saša Eržen

    foto: Uroš Abram

    13. 1. 2017

    Mladina 2

    Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Lenka Đorojević & Matej Stupica, umetniški tandem

    Pomembno si je predstavljati vzporedne svetove. V to misel bi lahko združili bistvo dosedanjega, petletnega ustvarjanja umetniškega tandema, ki je lani prejel osrednjo nacionalno nagrado skupine OHO za mlade vizualne umetnike. Del nagrade je bila samostojna razstava v Galeriji P74, kjer sta novembra svet postavila na glavo oziroma ga zavrtela za devetdeset stopinj. Več

  • Marjan Horvat

    foto: Uroš Abram

    6. 1. 2017

    Mladina 1

    Kultura  |  Portret

    Jošt Franko, fotograf

    S fotografinjo in novinarko Meto Krese sta lani sklenila obsežno zgodbo – zanjo sta dobila Pulitzerjevo štipendijo – o globalni verigi pridelave in predelave bombaža ter prodaji oblačil iz teh tkanin. Najprej sta se odpravila v Burkina Faso in v času žetve več tednov spremljala delo tamkajšnjih pridelovalcev bombaža. Državo v osrčju Afrike sta izbrala, da bi nazorno prikazala revščino afriških kmetov, ki ne morejo konkurirati strojni pridelavi bombaža v ZDA in velikodušnim subvencijam ameriškim pridelovalcem. Marca sta obiskala predelovalnice bombaža v Bangladešu in spoznala, v kakšnih grozljivih razmerah delajo delavci v tekstilni industriji. Poleti sta v Romuniji ugotovila, da je proizvodnja v tej državi članici EU cenejša kot na Kitajskem, plače v tekstilni industriji pa ne dosegajo niti minimalne. Za prikaz potrošnje izdelkov iz bombaža sta izbrala londonske veleblagovnice. Na koncu sta se odpravila še v ZDA, državo, ki poganja sodobni kapitalizem in usmerja tokove globalizacije. Več

  • Dijana Matković

    foto: Uroš Abram

    23. 12. 2016

    Mladina 51

    Kultura  |  Portret

    Maruša Majer, igralka

    Morda je talent povezan s sposobnostjo posameznika, da gre v neki stvari do konca, da se ji brezkompromisno preda. Da se v svojem umetniškem aktu ne ustavi na polovici, ne glede na ceno, ki jo takšna predaja prinaša. Vsekakor je takšno vstopanje v igro značilno za Marušo Majer, letošnjo prejemnico nagrade European Shooting Stars, ki ji bo ob ostalih devetih prejemnikih februarja izročena na pomembnem filmskem festivalu Berlinale. Nagrada pomeni odskočno desko, postavitev na zemljevid Evrope, ki odpira vrata novim sodelovanjem. Več

  • Goran Kompoš

    foto: Uroš Abram

    16. 12. 2016

    Mladina 50

    Kultura  |  Portret

    It’s Everyone Else, bend 

    Z njunega koncerta boste odšli preplavljeni z najrazličnejšimi občutki, pa čeprav ju morda niti za hip ne boste videli. Zagotovo pa ju boste slišali. Visokooktansko kombinacijo kričavega ženskega in moškega vokala, elektronski ritem in predvsem veliko hrupa, ki tiste, ki se jima pod odrom najbolj približajo, spravlja v ekstatično »mosh-pitovsko« norenje. Več

  • Saša Eržen

    foto: Uroš Abram

    9. 12. 2016

    Mladina 49

    Kultura  |  Portret

    Vuk Ćosić, pionir in klasik net.arta

    Za njegovo delovanje je značilno, da ubira več ustvarjalnih poti hkrati. Sam pravi, da namenoma. Tako se je v zgodovino umetnosti zapisal kot pionir internetne umetnosti oziroma net. arta, v poslovnem svetu deluje kot digitalni strateg, v vseobsegajočem univerzumu pa se skozi aktivistično udejstvovanje kritično odziva na družbene anomalije. Več

  • Marjan Horvat

    foto: Uroš Abram

    2. 12. 2016

    Mladina 48

    Kultura  |  Portret

    Anja Golob, pesnica

    Pesnjenje zanjo že dolgo ni le prostočasna dejavnost. Dela se loteva brezkompromisno. Zares. Ne išče bližnjic v ustvarjanju. Veliko bere, da bi globlje razumela poezijo. Na živce ji gredo pesniki, ki se lotevajo pesnjenja s figo v žepu in pišejo iz drugih vzgibov, ne zaradi poezije same. Več

  • Petra Tihole

    foto: Uroš Abram

    25. 11. 2016

    Mladina 47

    Kultura  |  Portret

    Saša Štucin, oblikovalka

    Pred dobrimi petimi leti se je odpravila na študij v London, na tamkajšnji Royal College of Art, in tam je ostala. Zato, ker ji britanska prestolnica, kjer kar vrvi od kreativnosti, omogoča, da je v stiku z najrazličnejšimi inovacijami, da čuti utrip umetniškega dogajanja. Pa tudi zato, ker zadnji dve leti tam skupaj s svojim partnerjem Nicholasem Gardnerjem ustvarja pod imenom Soft Baroque. Njuna slovensko-avstralska naveza je v kratkem času ustvarila pravi »buzz«. Več

  • Vesna Teržan

    foto: Uroš Abram

    18. 11. 2016

    Mladina 46

    Kultura  |  Portret

    Mateja Kavčič, slikarka

    »Pripovedujem o krožnem gibanju narave, večnem ponavljanju, menjavi časov, o harmonični celoti, katere sestavni del smo tudi ljudje. Torej o naravnem redu, ki ga mnogi ne razumejo več,« pojasni Mateja Kavčič, ki s svojim delom in načinom življenja opozarja novodobno potrošniško družbo o odtujenosti od narave. Izraža se v likovnem jeziku. Kako se lahko razstava dobro »ugnezdi« v razstavni prostor in se z njim spoji v nov prostorsko-čustveni dogodek, je pokazala na razstavi Zavetja v Lapidariju Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, ki je zaradi velikega zanimanja podaljšana do 3. decembra. Eksponate je pletla kar v razstavnih prostorih iz materialov, ki jih je našla v naravi nedaleč od kostanjeviškega samostana. Korak v naravo je prinesel novo kvaliteto razstavnemu prostoru. Njen odnos do narave, iz katere črpa navdih in materiale za eksponate, je strogo etičen. Naravo spoštuje in ji dano vrača s svojim umetniškim delom. Pri njenem delu ne gre za izkoriščanje naravnih virov, ampak za pozorni poklon čudesom narave. Nekatera dela je oblikovala kar na kraju samem, v gozdu ali na travniku kot site-specific projekt, druge je prenesla v galerijo. Tako tudi v zaprtih prostorih ustvarja korake, ki nas vodijo do zgodovinskih izhodišč umetnosti v krajini – do land arta. Ob obisku Lapidarija sodelujejo vsi človeški čuti, poleg oči/pogleda tudi otip, sluh in vonj, ki sploh ni nepomemben. V prostore je nanizala lebdeče cvetne vence in trave, iz šibja spletena gnezda in kokone iz praproti in sena, vse do velike kopice sena, »ki vabi, da se vanjo zleknemo. Iz te perspektive pa postane pogled povsem drugačen. Nekdo bo mislil, da je sanjal, spet drugi bo šele nadaljeval pot v sen ... Horizonti so široki in prostora je za vse popotnike dovolj,« je poetično zapisal kustos razstave Goran Milovanović. Pogled na njeno umetnost in zgodbo si stke vsak posameznik sam iz arhetipov in simbolov, ki so potopljeni v njenih podobah in jih je postavila v širše sobesedje slovanske mitologije in likovne ikonografije. Več

  • Gregor Kocijančič

    foto: Uroš Abram

    11. 11. 2016

    Mladina 45

    Kultura  |  Portret

    Gregor Zemljič, glasbeni producent

    Gregor Zemljič (rojen 1973) je mastering inženir. Ključni avdioproducentski izrazi, ki bi sicer natančneje opisali, kaj počne Zemljič, bi nepoznavalca spominjali na strokovno terminologijo v atomski fiziki, zato gre njegovo delo raje opisati sila poenostavljeno: glasbenim izvajalcem omogoči, da ideje realizirajo tako, da njihovim komadom izpili zvočno sliko in jih pripravi za uporabo na različnih predvajalnih sistemih. To počne v Ljubljani, v svojem studiu, ki spominja na pilotsko kabino vesoljske ladje iz kakšne znanstvenofantastične uspešnice. Več