Hudičev tir

Vlado Miheljak

29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Dva leva

»Ja, ne vemo, koliko je kvorum dosežen, ampak zame je magična meja 300.000. In če smo 300.000 dosegli, pomeni, da smo globoko porazili nasprotno stran. To pa pomeni, da je od danes naprej ta projekt Mira Cerarja nelegitimen. ... Stroške za ta referendum bomo pa s položnicami naslovili na vse poslance, ki so glasovali za ta zakon.«
— Vili Kovačič je lepo razložil, da v ozadju referendumske pobude niso strokovni, ampak klinični razlogi (TVS, 24. 9. 2017)

»Potem ko se je Jorge Mario Bergoglio pred dnevi odločno lotil pedofilov in jim odrekel pomilostitev, njegov papeški svet za zaščito otrok pa je opozoril, da je treba že enkrat poskrbeti tudi za enakopravnost in spoštovanje duhovniških sinov in hčera, so se spet pojavili pobožni možje s skrajno desnega roba in papeža obtožili, da je krivoverec.«
 — (Delo, 26. 9. 2017)

»Sem za to, da Slovenija še naprej podpira jedrsko razoroževanje, ampak na način, ki bo do tega postopoma tudi dejansko vodil. Ne pa na način, ki je pač mogoče populistično všečen, vendar ne more imeti nekih realnih posledic. Prav tako se moramo zavedati tudi svoje vloge v EU in Natu, v vseh zvezah, kjer moramo ravnati odgovorno in premišljeno.«
— Cerar o tem, kako podpreti jedrsko razoroževanje, ne da bi se to poznalo (Delo, 20. 9. 2017)

»Za podpis nam manjka malo korajže in pokončne drže.«
— Strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič o razlogih, zakaj nismo sopodpisali pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je julija sprejela generalna skupščina OZN

Rdeči papež Frančišek je človek, ki je katoliško moralo začel preoblikovati v herezijo. Zato je satan nadvse živčen. V podobi vrhovnih klerikov in cerkvenih vplivnežev se je oglasil in protestiral proti eksorcizmu, ki ga v vesoljni cerkvi napoveduje in izvaja Frančišek. Hudič v podobi vrhovnih klerikov? No, naj vas ne zavede. Hudič ne smrdi po žveplu, ampak po mašni cedrovi smoli in po denarju, ki ga je še v času papeža Ratzingerja prešteval vrhovni vatikanski bankir Gotti Tedeschi, dokler ga ni (že v času pontifikata papeža Frančiška) odnesla afera Vatileaks. In hudič se oglasi vedno, ko kdo dvigne glas proti cerkveni izprijenosti, nemoralnosti, pogoltnosti. Tako je morda naključno, a ne slučajno Frančiškova napoved, da ne bo nikoli pomilostil pedofilov iz cerkvenih vrst, sovpadala z apelom 62 klerikov (na čelu z odstavljenim vatikanskim bankirjem Gottijem Tedeschijem). Očitajo mu, da je v dokumentu Amoris Laetitia (Radost ljubezni) izražal »... precedenčne simpatije do Martina Luthra ter njegovih idej o poroki, ločitvi, odpuščanju in božanskem zakonu ...« Nič manj kot sedem herezij so našli v dokumentu. Zdi se, kot da se je še za časa življenja začel postopek beatifikacije heretičnega Frančiška.

Miro Cerar je po drugi strani človek, ki je politično moralo že zdavnaj preoblikoval v karikaturo. Cerar je vstopil v politiko brez programa, brez koncepta, a z zvrhano mero moralnih prilik in apelov. A se je izkazalo, da sta morala in moralnost zgolj PR-puhlici. Da je njegova morala res karikatura, je pred kratkim burleskno demonstriral, ko je nasprotoval temu, da bi Slovenija podpisala neobvezujočo pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je sprejelo 122 držav na generalni skupščini OZN. Argumentacija je resnično bizarna in antologijska. Najprej pove, da »naša vlada to zelo podpira in to podpiram tudi sam«, nato pa pride na vrsto obvezni »vendar«. Namreč, »prav tako se moramo zavedati tudi svoje vloge v EU in Natu, v vseh zvezah, kjer moramo ravnati odgovorno in premišljeno«. Cerar je resnično v posmeh moralni avtoriteti. Ima pa olajševalno okoliščino, da ni prvi in edini, ki je ravnal tako. Zelo podobna situacija je bila leta 1998, ko je bila Slovenija poleg Brazilije, Egipta, Irske, Mehike, Nove Zelandije in Južne Afrike povabljena in vključena v švedsko pobudo generalni skupščini Združenih narodov z imenom Svet brez jedrskega orožja. Ob pridružitvi takratni pobudi je Drnovšek ponosno prebral avditoriju Združenih narodov: »Mi, predstavniki teh osmih držav, smo neomajni v prizadevanju, da zagotovimo prihajajočim rodovom svet brez jedrskega orožja.« No, Drnovškova neomajnost ni trajala dolgo, ker so mu Ameri povedali, da v Natu ne marajo mirovnikov, in Slovenija je na njegovo pobudo podpis sramotno umaknila.

Vili Kovačič pa je človek, ki je razvojno, gospodarsko in finančno moralo spremenil v kliniko. Civilno iniciativo pa v sekto. Ni jasno, ali navedena izjava izpričuje retardiranost govorca ali njegovo pričakovanje, da so retardirani volivci. A kakorkoli. Vzdušje krjaveljske razposajenosti pobudnikov referenduma je racionalne volivce prisililo, da so glasovali za zakon. Tudi sam sem se dokončno odločil, ko sem jih videl in poslušal na zadnjem soočenju. Če so na eni strani združeni vsi tisti, ki so enkrat proti porokam istospolno usmerjenih in posvojitvam otrok, drugič proti splavu, tretjič proti javnemu zdravstvu in socialnim transferjem, četrtič proti beguncem, vselej in dosledno pa proti razumu in razsodnosti, je bilo tej pobudi preprosto treba nasprotovati. A tu je problem. Cerarjeva vlada je z referendumskim izidom dobila bianko mandat za drugi tir, čeprav je onkraj nesporne nuje in upravičljivosti drugega tira cel kup nejasnosti in netransparentnosti.

Upajmo, da racionalni upor proti norosti in bizarnosti ne bo predrag.