Grega Repovž

5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Uvodnik

Uvodnik / Slediti denarju

Zgodovinar dr. Božo Repe v nosilni temi v tej številki kot eden izmed sogovornikov opozori na pomembno zgodovinsko vzporednico med današnjim časom in Slovenijo med obema vojnama, vzporednico, ki je bila doslej prezrta. Pri kulturnem boju, ki ga izvaja desnica, pravi Repe, gre v resnici za preverjen koncept iz časa med obema vojnama, ko je bilo vse – mediji, sindikati, izobraževanje, ustvarjanje javnega mnenja nasploh – strankarsko razdeljeno, posredno ali neposredno pa so to financirali vladajoči, ki so v obdobju vladanja »parkirali« denar za sušna leta, ko so bili v opoziciji. »In prav to Janša uspešno počne še danes,« zaključi Repe.

Nova slovenska pomlad

Prejšnji teden se je v Sloveniji mudil Ryszard Legutko, poljski filozof in politik, nekdanji poslanec v poljskem parlamentu in šolski minister iz vrst ultrakonservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) – ja, prav tiste, ki se je najbolj zagreto zavzemala za popolno prepoved splava na Poljskem. Danes zaseda mesto poslanca v evropskem parlamentu. Na naša tla ga je pripeljala založba Družina, pri kateri je nedavno izšel slovenski prevod njegove knjige Demon v demokraciji: Totalitarne skušnjave v svobodnih družbah. V njej Legutko, ki ga poljski aktivisti za človekove pravice oklicujejo za skrajnega desničarja, populista in homofoba, razvija tezo, da ima liberalna demokracija, torej politični sistem, na katerega danes prisega večina zahodnega sveta, precej več skupnega s komunizmom, kot bi si morda mislili. Njegovemu predavanju v Cankarjevem domu je prisluhnilo nekaj deset ljudi, med drugimi tudi predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji notranji minister Aleš Hojs.

Damir Josipovič / »Marsikdo je igral dvojno vlogo, tudi prejšnja vlada, zlasti minister Vizjak. Tudi Hojs se pretvarja.«

Dr. Damir Josipovič je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Prepleta demografije in geografije se je lotil že v diplomskem delu na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v njem je analiziral politično-geografski oris obmejnega Zgornjega Obkolpja. Leta 2005 je doktoriral s temo Demogeografski učinki imigracije v Sloveniji po II. svetovni vojni: v perspektivi dejavnikov migracij in sprememb rodnostnega obnašanja.

Še ena velika laž

Radijski voditelj in programski svetnik RTV Slovenija Sašo Hribar se je v oddaji Radio Ga-Ga nedavno dotaknil ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve. Dejal je, da mu gre na živce, kot tudi »njegovi prdci. Tisti, ki so razdvajali slovenski narod, tisti, ki so srali v Cankarjevem domu, govorijo o nekem muzeju, s katerim bi se oni morali slikati in bi v njem imeli svoje spomenike.« Dodal je še nekaj bogokletnega: da »osamosvojitvene vojne nikoli ni bilo. Bila je agresija na Slovenijo, ampak zgodovinske danosti so bile take, da je bilo vsakomur jasno, da se vojna v Sloveniji ne more razplamteti, ker je armada komaj čakala, da gre sto kilometrov nižje.« Sašo Hribar je s tem dregnil v pomembno točko poveličevanja dogodkov osamosvojitve – spomnil je namreč, da ob samih dogodkih tudi politika ni govorila o vojni, ampak o agresiji. Poimenovanje je z leti izginilo.

Ali politiki lahko hodijo na dopust?

»Slovenski delavec na zastonj golaž; Golob jih pozdravlja iz najdražjega hotela na Siciliji,« je na prvega maja dan kričal naslov na Nova24TV. »Golobova prvomajska poslanica iz luksuznega hotela,« je pisalo na nekem lokalnem derivatu že omenjene Nove. »Medtem ko se bo slovenski delavec danes razveselil zastonj prvomajskega golaža, na @8Marec pa mu bodo razložili, da so ostrige za 20 EUR čisti elitizem, gre predsednik za 1000 EUR na noč po poteh serije Beli lotos,« je zapisal Mirko Majer, urednik do opozicije prijaznega Planeta TV.

Kupimo Hrvaško!

V zadnjih desetih letih so sprva ameriški, nato pa češki, slovaški, hrvaški in zdaj na koncu tudi madžarski skladi prevzeli več nekoč znanih slovenskih podjetij. Prvi češki privatizacijski sklad ali PPF ima danes v lasti POP TV, češki holding EPH je 49-odstotni lastnik najbolj dobičkonosnega dela Slovenskih železnic, njihovega tovornega prometa, češka družba J&T je druga največja lastnica Petrola. Hrvaški državni pokojninski skladi so danes eden pomembnejših posamičnih lastnikov v Krki, v Zavarovalnici Triglav, v pozavarovalnici Sava Re, hrvaški skladi so pomagali prezadolženemu Agrokorju kupiti Mercator, financirali so prevzem Žita in tako naprej.

TV komentar / Počasi se nam že smilita Janez Janša in SDS, ker imata na TV Slovenija tako amatersko ekipo

Drago Zadergal je tisti zaupnik Janeza Janše, ki ga je dal ta postaviti za vodjo pravne službe RTV Slovenija, dejansko pa je »partijski sekretar«, ki usmerja vse odločitve na prevzeti javni televiziji. A Zadergalu je na TV Slovenija uspelo res sestaviti ekipo, ki jo nekateri kličejo že »Grupa A je to!«. Ker so tako nespretni, seveda. Morda sicer ime »Grupa A je to!« izvira iz posebnega odnosa nekaterih nastavljencev do omar - a če jih risana junaka predvsem uspešno uničujeta, Janševi nastavljenci predvsem radi odpirajo tuje omare, zlasti omare upornih novinarjev. Tako je nekdaj SDV vohljala po omari Janeza Janše na MikroAdi.

Narobe svet

Redke stvari in reči so z vseh koncev enake. Krogla je taka stvar: od koderkoli jo pogledaš, vidiš krog, čeprav veš, da je krogla. In cepec je taka beseda: preberi jo od spredaj ali zadaj, cepec ostane cepec. Ne dosti manj redke so besede, pri katerih obrat naredi kak bolj ali manj zabaven pomenski nesmisel, na primer kerubin, ki ga z dodanim presledkom nazaj preberemo ni burek. Daleč najpogosteje pa je rezultat takega branja vreden postopka, po katerem je nastal: lesimsen itsič, se pravi čisti nesmisel.

Povsod samo še žrtve

V januarskih in aprilskih spominskih dneh na holokavst se v zadnjih letih tudi v Sloveniji redno ukvarjamo s problemom antisemitizma in analizo njegovih posledic. Tu in tam beseda nanese tudi na Rome in homoseksualce ter njihovo usodo v času holokavsta, preganjani in pobiti pripadniki slovanskih narodov v času nacizma pa so se spremenili v gole inventarne številke. O njih se ne govori.

Suhi obrok, plastenka vode in omejeno gibanje

Novembra lani smo obiskali železniško postajo v hrvaškem pristaniškem mestu Reka, skozi katero teče ena izmed živahnejših smeri balkanske migrantske poti proti severni in zahodni Evropi. Tam so zaradi požrtvovalnosti aktivistov, ki so mestne oblasti prisilili k vsaj trohici človekoljubja, migranti deležni osnovne zdravstvene in higienske oskrbe ter toplega obroka. Vsega tega so, čeprav v res najosnovnejši obliki, naslednjič deležni prav v sprejemnem centru za migrante v Ilirski Bistrici, kjer policija opravi prvi razgovor in najosnovnejši postopek, s katerim se določi nadaljnja usoda migrantskih skupin, družin in posameznikov, ki jim ni uspelo doseči Italije, pač pa jih je prestregla slovenska policija. Vse navadno še isti dan čaka prevoz drugam – najsrečnejše v ljubljanski azilni dom ali katero izmed njegovih izpostav, spet druge v postojnski center za tujce, ki je organizacijsko dejansko zapor, v katerem nezaželeni tujci čakajo na deportacijo. Najbolj nesrečni pa so deležni vožnje z marico do najbližjega slovensko-hrvaškega mejnega prehoda in izročitve hrvaškim varnostnim organom.

Papež Frančišek sprejel slovenske žrtve spolnih zlorab in s prstom pokazal na slovenske škofe 

Ko je pred dnevi papež Frančišek sprejel slovenske žrtve spolnih zlorab v katoliški cerkvi in borce za razkrinkavanje teh zlorab, združene v zavodu Dovolj.je, ter se jim opravičil, so verjetno od vseh najbolj debelo pogledali slovenski škofje, ki so se tudi odzvali temu primerno. Pravijo, da je papež »povsem svoboden« pri izbiri ljudi, ki jih vabi k sebi na avdienco, »vsi skupaj pa smo na poti reševanja preteklih zlorab«. Dodali so, da so se tudi slovenski škofje žrtvam zlorab že »večkrat opravičili«.

Rupar / Vrhovni populist

V sredo je bil na Trgu republike v Ljubljani že četrti, tako so ga poimenovali organizatorji, »vseslovenski protestni in protivladni shod upokojencev«. Na njem je spet imel glavno besedo Pavel Rupar, bivši poslanec SDS in tržiški župan, ki je za svoje grehe nekoč že sedel v zaporu – ter tam spregledal, ugledal svetlobo in postal boljši človek. Vsaj tako pravi sam. Pred parlamentom so se mu pridružili »le iskreni in preizkušeni državljani«, je dejal v nagovoru, »državljani, ki smo vse predolgo molčali, zdaj pa je čas, da odločno zahtevamo, kar so nam vzeli«.

Vlado Miheljak

5. 5. 2023  |  Mladina 18  |  Dva leva

Komentar / Fantom osamosvojitvene vojne

Osamosvojitvena vojna? A, dajte že mir. Če že kaj, potem kvečjemu operetna vojna. Seveda je z vidika žrtev ne le vsaka še tako omejena vojna in vsak spopad, celo nasilni prepir za šankom tragičen. Toda vsak, katerega spomin in IQ presegata kapacitete obojega pri zlati ribici, ve, da to, kar se je tistih nekaj dni junija 1991 dogajalo v Sloveniji, ni bila vojna. Prej »posebna vojaška operacija«, kot je tragično, a nadvse obsežno in resnično ukrajinsko-rusko vojno cinično označil Putin. Vendar takrat, leta 1991, ni imela JLA prav nobenega namena okupirati slovenskih mest, notranjosti slovenske države in zamenjati političnega vodstva. Denimo tako, kot so Sovjeti leta 1968, ko so s tanki zatrli praško pomlad, zamenjali Dubčka za Husáka. Nameni JLA so bili veliko preprostejši. Zgolj prevzeti oziroma si povrniti nadzor nad mejnimi prehodi in carinskimi kontrolami. A če bi poveljniki teritorialne obrambe upoštevali takratno Janševo nerazsodno evforijo in fatalizem in bi napadli kasarni v Šiški in Mostah, bi se vojska odzvala drugače. Pa ne zaradi slepega sledenja Miloševiću, ki je že takrat skušal vsiliti svoj vpliv v narodnostno sicer še heterogeni JLA, ampak iz čisto sindikalistične solidarnosti in obveze. Slovenija je bila že zdavnaj izgubljena za vse iluzioniste unitarne in avtoritarne države. Vsi veliki boji pa so se zgodili mesece in leta pred junijem 1991, vendar ne na bojiščih z orožjem, ampak s civilnodružbenimi akcijami in teoretskimi refleksijami meja svobode in demokracije. In zdaj se oglašajo razni peterleti, pa hojsi, pa vsi častilci in malikovalci »vrednot osamosvojitve« ter grozijo, ščuvajo, lažejo. A takrat, ko so se ta polja svobode in demokracije osvobajala, jih ni bilo nikjer. Kakšna pa je bila Peterletova vloga ali – bog pomagaj! – Hojsova v procesih demokratizacije in suverenizacije Slovenije? Tudi Janša, ki se sam v svetu predstavlja kot disident in politični zapornik (doma ima kar nekaj težav s prepričljivostjo), je imel v obdobju, ko so se bíli boji za demokracijo, omejeno vlogo. Ko je nehal hoditi po komunističnih božjih poteh (v Jajce, Kumrovec in drugam), se je sicer boril za enakopravnost slovenskega jezika v JLA, kar je bilo na simbolni in načelni ravni pomembno, a nič bolj kot nasprotovanje ignoranci Appla, Netflixa, dela avtomobilske industrije, kar zadeva opremljanje naprav z vmesniki z možnostjo izbire slovenskega jezika. No, ta prizadevanja so ga pustila, ko je bil na oblasti in je imel vpliv, popolnoma ravnodušnega ...

Kako omejiti vlado

V času epidemije so morali državni odvetniki v nasprotju s svojo strokovno presojo po navodilu Janševe vlade preganjati domnevne organizatorje protivladnih protestov in od njih zahtevati povračilo več deset tisoč evrov stroškov policijskega dela med protesti. V zdaj veljavnem zakonu pač piše, da morajo državni odvetniki vedno ubogati vlado.

Okrepite svetovalne službe v šolah – drugič!

Pisali smo, da je strateški svet za preprečevanje sovražnega govora ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pozval, naj sistematizira začasno, v obdobju covid-19 uvedeno okrepitev šolskih svetovalnih služb v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. »To okrepitev svetovalnih služb mora ministrstvo spremeniti v trajno, tu ni dileme,« je zahtevam sveta pritrdil predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan in opozoril, da gre brez dvoma za prednostno nalogo.

Samo jahte ne

O stranpoteh režima Viktorja Orbána so pisali že številni, eno od del, ki so dvignila največ prahu, je knjiga madžarskega profesorja Attile Antala. Za Orbánov sistem vladanja naj bi bilo značilno »preoblikovanje« javnih sredstev v zasebna, trdi v knjigi Antal, zaradi tega na Madžarskem nastaja nekakšna »neofevdalna« ureditev z nacionalnimi kapitalisti, v njenem središču pa je predsednik vlade z družinskimi poslovnimi interesi. Orbánova oligarhija naj bi se od Putinove razlikovala le po tem, da na Madžarskem zlorabljajo subvencije EU. Seveda pa je to tudi pravi razlog, zaradi katerega je EU blokirala skupaj že približno 13,2 milijarde sredstev, namenjenih Madžarski.

Natura 2000 je bogastvo

Se spomnite bivšega okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki je že po nekaj mesecih vodenja ministrstva napovedal »revizijo območij Natura 2000 v Sloveniji in EU«? Zdaj se zahteve po zmanjšanju območij Nature 2000 spet pojavljajo. »Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo kmetijske pridelave, da bo Slovenija primerljiva ostalim državam,« se glasi ena od osmih zahtev Sindikata kmetov s podporniki, naslovljena na Golobovo vlado.

Pozabljene ženske

Med medicinsko fakulteto, ginekološko kliniko in staro stavbo porodnišnice v Ljubljani, v parku, poimenovanem po slovenski ginekologinji, profesorici in akademikinji dr. Lidiji Andolšek Jeras, so tej pomembni strokovnjakinji v spomin prejšnji teden odkrili še doprsni kip. Bila je redna profesorica za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 1987 do 1991 tudi dekanja, direktorica Univerzitetne ginekološke klinike UKC Ljubljana in sploh prva redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Postavila je temelje slovenske reproduktivne ginekologije, bila je začetnica programa zunajtelesne oploditve pri nas. »Svojo izjemno poklicno kariero je posvetila uravnavanju rodnosti in varstvu rodnostnega zdravja žensk,« so ob tem zapisali na ginekološki kliniki.