Staš Zgonik
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Politika
Iz družinskega zakonika je med državnozborsko razpravo zaradi iskanja kompromisa izpadlo tako rekoč vse, kar je motilo nasprotnike zakonika. Zakonska zveza je zdaj rezervirana za moškega in žensko, istospolni pari ne morejo več posvojiti otrok, ki niso biološki otroci enega od partnerjev. Zagovorniki tradicionalne družine in pravice otrok do očeta in matere bi morali slaviti zmago. Pa vendar so še vedno nezadovoljni. Njihova argumentacija je, milo rečeno, bizarna.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Družba
Po padcu schengenske meje se je promet v slovenskem koščku morja občutno povečal. K nam prihaja veliko italijanskih plovil, zaradi gospodarske krize pa tudi marsikateri slovenski lastnik čolna, ki je prej križaril po Hrvaški, ostaja v domačih vodah. »Ponekod se je promet povečal celo za 10-krat,« pravi Davorin Fantulin iz Uprave za pomorstvo. To povečanje prometa ima več negativnih posledic, na prvem mestu pa je poslabšana varnost kopalcev. In glede na to, da je, kot pravi Fantulin, »skoraj celotna slovenska obala eno veliko kopališče«, si pristojni prizadevajo za fizično razmejitev kopalnih in plovnih območij.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Politika
Zgodba o 440-milijonskem državnem poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj je ta teden doživela nov, nepričakovan, a premišljen obrat. Državnega poroštva vsaj v tem sklicu parlamenta očitno ne bo, to pa zagotovo pomeni, da do 25. novembra, ko se izteče rok, ki ga je določila Evropska investicijska banka, v Šoštanju ne bodo mogli izpolniti zahtev in nadaljevati črpanja posojila v skupni vrednosti 550 milijonov evrov. A to nikakor ne pomeni, da je zadeva z državnim poroštvom končana. Reševanje projekta TEŠ 6 je očitno - že kar pred volitvami, na katerih si obeta gladko zmago - prevzela SDS.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Politika
To, kar se je v minulem tednu dogajalo v slovenskem parlamentu, je znak za alarm. Tako odkritega priznanja, da parlamentu sprejemanje zakonov lahko narekuje gospodarska družba, še nismo videli. Zaradi takega nespoštovanja načel demokracije in ignoriranja lastne zakonodaje se je smiselno vprašati, v čigavi službi so nekateri poslanci državnega zbora.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Družba
V Sloveniji že od leta 1995 velja Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki med drugim določa, da je »v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi«. A tega pravzaprav nihče ne spoštuje, saj je učinkovito izvajanje nadzora tako rekoč nemogoče. Zdaj želi okoljsko ministrstvo enake prepovedi zapisati v Zakon o vožnji z vozili v naravnem okolju. Kar se tiče motornih vozil, je prepoved upravičena, tlačiti kolesa v isti koš pa je sporno.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Družba
Komur se v Ljubljani ne ljubi čakati na odvoz kosovnega materiala, lahko večje kose odpadkov odpelje v zbirni center podjetja Snaga na Barju. Enako velja za električne aparate. Z oddajo v zbirnem centru naj bi bili vsi odpadki zagotovo primerno reciklirani. Vendar pa v zbirnem centru srečamo tudi ljudi, ki med prinesenimi odpadki iščejo še uporabne stvari. In tu se pojavi težava. Če se nekdo potrudi in stvari, ki jih ne potrebuje več, prinese v zbirni center, seveda pričakuje, da bo zanje ustrezno poskrbljeno in da bodo reciklirane. Če pa nato kdo tako stvar vzame in jo odpelje, ni nikakršnega zagotovila, da bo nazadnje res ustrezno reciklirana. Seveda je zaželeno, da se življenjska doba kateregakoli izdelka čim bolj podaljša. Vendar, ali to odtehta tveganje, da ne bo pravilno recikliran?
-
23. 9. 2011 | Mladina 38 | Družba
Če so znanstveniki ob določitvi človeškega genoma mislili, da so s tem dobili vpogled v vse pomembne gene v človeškem telesu, so se zmotili. Pravzaprav so z določitvijo človeškega genoma določili manj kot odstotek različnih genov, ki gostujejo v človeškem telesu. Preostalih 99 odstotkov pripada bakterijam, ki naseljujejo naše telo. In vse očitneje je, da brez razumevanja tega bakterijskega sveta tudi delovanja človeškega organizma ne bomo mogli popolnoma razumeti. Populacija mikroorganizmov, ki prebiva na človeškem telesu in v njem, ter njen vpliv na zdravje organizma je v zadnjem času ena najbolj vročih tem znanstvenih razprav.
-
2. 9. 2011 | Mladina 35 | Družba
V Platonovi vladi bi dr. Luka Omladič zasedal položaj ministra za okolje. Asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete se je v zadnjih letih uveljavil kot eden pomembnejših okoljskih analitikov, sposoben treznega in pragmatičnega, a še vedno ‘zelenega’ pogleda na vprašanja, ki jih velikokrat zaznamujejo ideološko zaslepljene razprave. Je član Sveta za trajnostni razvoj, eden najbolj aktivnih piscev na znanstvenem blogu Kvarkadabra, o okoljevarstvenikih pa govori v prvi osebi množine.
-
28. 8. 2011 | Mladina 34 | Družba
Ljudje po naravi nismo rastlinojedci, kot nas skušajo prepričati nekateri vegetarijanci, češ da na primer nimamo krempljev ali primernih zob za trganje surovega mesa. Ljudje smo pač vsejedci. In to izjemno prilagodljivi vsejedci. To je ena od evolucijskih prednosti, ki nam je omogočila obstanek in razvoj. Eskimi so na primer navajeni na dieto, ki vsebuje skoraj izključno živalske snovi. Številni narodi pa v veliki meri uživajo rastlinsko prehrano. Krempljev nimajo niti naši najbližji živalski sorodniki šimpanzi, a jim je okus mesa vseeno tako zelo všeč, da so samice na primer pripravljene ponuditi seks v zameno za meso. Krempljev in tigrovih zob ne potrebujemo več. Meso znamo skuhati, da postane mehko. Smo dovolj pametni, da pri lovu uporabljamo pripomočke. Po eni od teorij naj bi bilo prav vključitev mesa v človeško prehrano ključna za enormno povečanje naših možganov. Precej ironično je, da naj bi nam po tej teoriji prav uživanje živalskega mesa sčasoma omogočilo možgansko kapaciteto, zaradi katere smo začeli dvomiti o primernosti takšne prehrane.
-
19. 8. 2011 | Mladina 33 | Politika
Dr. Jože Trontelj: “Toliko neumnih teorij o zdravem življenju kot danes še ni bilo nikoli.”
Dr. Trontelj je sogovornik, ki vsak odgovor skrbno in temeljito premisli. Kot pravi, zastopa dva foruma, ki zelo pazita na koncizno izražanje v besedilih, namenjenih javnosti. Na mestu predsednika državne komisije za medicinsko etiko je že 17 let in ima tako velik del zaslug za etične smernice, ki danes veljajo za slovenske zdravnike. Številni mu zamerijo konservativna stališča do velikih etičnih vprašanj, kot sta evtanazija in splav, sam pa je prepričan, da so to edina stališča, ki so doslej prestala preizkus časa. Na mestu predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je leta 2008 nasledil sedanjega ministra dr. Boštjana Žekša. Maja letos je bil izvoljen za nov mandat. Pri 72 letih ga še vedno ne vleče v pokoj. Pravi, da se bo zanj odločil šele, ko ga bo v to prisililo zdravje. Glede na to, da v 47 letih delovne dobe niti en sam dan ni bil na bolniškem dopustu, ni verjetno, da se bo to zgodilo zelo kmalu.
-
12. 8. 2011 | Mladina 32 | Družba
Dr. Aleksander Zadel: "Živimo v patološki družbi"
Dr. Aleksander Zadel je predstojnik Oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru, hkrati pa tudi ustanovitelj in direktor zasebnega Inštituta C. A. R. (Corpus Anima Ratio), v okviru katerega organizira treninge upravljanja medosebnih odnosov v podjetjih in drugih institucijah. Poudarja, da veliko težav, s katerimi se spoprijema današnja slovenska družba, izhaja iz otroštva in neprimerne vzgoje. Infantilnost, patološkost, neodgovornost in pomanjkanje vizije ter samokritičnosti so le nekatere od težav, ki jih našteva. Kljub vsemu je prepričan, da se bodo zadeve obrnile na bolje. Vprašanje je samo, koliko danes živečih Slovencev bo ta obrat dočakalo.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Družba
Zoran Jankovič: "Prašnih delcev se ne bomo mogli znebiti"
Z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem smo se pogovarjali o ukrepih za zmanjšanje prometa in s tem za zmanjšanje onesnaženosti zraka v mestu. Nekajkrat ga je dopolnila načelnica občinskega oddelka za varstvo okolja Alenka Loose.
-
22. 7. 2011 | Mladina 29 | Družba
Skoraj vsa Slovenija se srečuje s problemom previsokih koncentracij mikroskopskih prašnih delcev v zraku. Ti delci zaradi svoje majhnosti prodirajo v pljuča, kjer lahko sprožijo blago vnetje in pospešijo slabšanje pljučne funkcije, vodijo v pojav srčno-žilnih bolezni ter močno poslabšajo zdravstveno stanje že obolelih ljudi. Na problem nas je lani opozorila Evropska komisija, ki je zaradi previsokih koncentracij napovedala sprožitev tožbe pred Evropskim sodiščem. Ukrepi, ki so potrebni za odpravo problema, se glede na okolje razlikujejo. Tako so v večini države ključni problem zastarela individualna kurišča na premog in les, ki v zrak izpuščajo velike količine delcev. Tudi zato je pozimi problem veliko bolj izrazit. Na večini merilnih mest po državi je omejitev Evropske komisije - največ 35 dni v letu s preseženo povprečno koncentracijo prašnih delcev 50 mikrogramov na kubični meter zraka - presežena že v prvih mesecih leta. Rešitev je prehod na čistejše načine ogrevanja.
-
19. 5. 2011 | Mladina 20
Kaj se zgodi, ko želi na plečih skupnega dobrega vsak kovati zasebne koristi? Kaj se zgodi, ko korist od zajedanja v skupno dobro žanje vsak posameznik sam, škoda pa se razporedi na celotno skupnost? In kaj se zgodi, ko ljudje na svoji koži občutijo krutost kapitalizma, ki to omogoča? Ameriški biolog Garrett Hardin je leta 1968 v reviji Science objavil zdaj že znamenit članek Tragedija skupnega (Tragedy of the...
-
19. 5. 2011 | Mladina 20 | Politika
Dr. Aljaž Ule: “Trenutno se vedemo kot razočarani otroci”
Dr. Aljaž Ule je 37-letni raziskovalec in predavatelj na Univerzi v Amsterdamu, v manjšem deležu pa je zaposlen tudi na Fakulteti za naravoslovje, matematiko in informacijske tehnologije v Kopru.
Ukvarja se predvsem s strukturo in z učinkovitostjo trgov, z dinamiko socialnih omrežij, kulture in družbenih norm ter z njihovim vplivom na prostovoljno pomoč in sodelovanje v družbi. -
12. 5. 2011 | Mladina 18 | Družba
PCR - naprava za pomnoževanje zaporedij DNK - 500 evrov. Elektroforezna naprava za ločevanje koščkov DNK glede na njihovo velikost - 100 evrov. Mikroskop iz poceni računalniške kamere - 10 evrov. Pipete - 200 evrov... Igranje z življenjem v domači garaži - neprecenljivo. Vse več ljudi, predvsem v ZDA, si v zadnjih letih v svojih garažah, kleteh ali celo kuhinjah ureja primitivne laboratorije in se za svoje veselje...
-
21. 4. 2011 | Mladina 16 | Družba
Številnim Slovencem bo po novem prihranjena marsikatera pot v tujino. Vsem tistim, ki so homeopatske pripravke do zdaj kupovali v avstrijskih in italijanskih lekarnah, so od prejšnjega tedna za to na voljo tudi nekatere slovenske lekarne. Za zdaj je na seznamu 36 lekarn, ponujajo pa lahko 17 homeopatskih pripravkov, ki jim je Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke do zdaj izdala dovoljenje za promet.
-
14. 4. 2011 | Mladina 15 | Družba
Računalniške igre v glavah starejših in konservativneje usmerjenih ljudi še vedno veljajo predvsem za nekaj, kar kvari mladino. V glavah večine drugih so »igrice«, kot jim še vedno nekoliko slabšalno rečemo, domena socialno izključenih, sramežljivih in mozoljastih najstnikov. A tak pogled je pošteno za časom. Prva generacija, ki je rasla skupaj z razmahom računalniških iger, je danes odrasla, njene...
-
24. 3. 2011 | Mladina 12
Dr. Dušan Plut: "Menim, da ni za odpiranje šampanjcev prav nobenega razloga"
Jedrska nesreča na Japonskem je razpravi o prihodnosti slovenske energetike, ki že tako poteka zaradi bližajočega se sprejetja Nacionalnega energetskega programa, sploh pa zaradi zloglasnega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, dala dodatno razsežnost. Naenkrat je omenjanje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško precej bolj previdno, celo pozivi k takojšnjemu zaprtju elektrarne so spet oživeli. Čeprav je dolgoročno načrtovanje pod vtisom trenutnega izrednega dogajanja nespametno, pa je to vseeno dobra priložnost za širši pogled na problematiko zagotavljanja zadostne količine energije za nemoteno delovanje države. Dr. Dušan Plut, redni profesor na oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete, nekdanji predsednik Zelenih in član predsedstva Slovenije, je dolgoletni nasprotnik jedrske energije in zagovornik trajnostnega razvoja, hkrati pa je znan po tem, da kljub nekaterim radikalnim stališčem ohranja stvaren pogled na okoljevarstveno problematiko in s tem povezana vprašanja.
-
17. 3. 2011 | Mladina 11 | Družba
“Razprava o jedrski energiji je trenutno čustveno pregreta”
Dr. Leon Cizelj nam je s svojim znanjem pomagal pri pisanju članka o dogajanju v reaktorjih v Fukušimi v minulih dneh, pri tem pa smo mu postavili še nekaj dodatnih vprašanj, tudi v zvezi s krško jedrsko elektrarno in prihodnostjo jedrske energije.
-
Da bomo tako ali drugače morali delati dlje, danes ne dvomi več nihče. Podaljševanje življenja načenja pokojninsko blagajno ter kratko- in srednjeročno vodi v stopnjevanje medgeneracijskega konflikta, dolgoročno pa v nesposobnost države za zagotavljanje dostojnih pokojnin. Zaradi podaljševanja življenja se bo v prihodnosti vse pogosteje dogajalo, da bodo hkrati v družini naenkrat živele štiri generacije, pri čemer...
-
V črevesju polnoletnega človeka je več kot 100 bilijonov bakterij. Celic črevesne flore je desetkrat več od celic v človeškem telesu, število njihovih različnih genov pa stokrat večje od števila genov v človeškem genomu. Črevesno floro oziroma mikrobioto po dozdajšnjih ugotovitvah sestavlja od 500 do 1000 različnih vrst bakterij, katerih skupna masa je neverjetnih 1,5 kilograma.
-
6. 1. 2011 | Mladina 1
Ko se je konec leta 2007 začelo nakazovati, da svetovno gospodarstvo drsi v prepad, ko je bila nevarnost podnebnih sprememb že trdno zasidrana v glavah in ko smo že več let ali celo desetletij poslušali opozorila o skorajšnjem pomanjkanju nafte, so posamezni ekonomisti in okoljevarstveniki po svetu že kovali strategijo, ki bi nam omogočala hkratni spopad z vsemi tremi grozečimi težavami.
