Bernard Nežmah
-
29. 10. 2008 | Mladina 44 | Kolumna
Evropski poslanci so sklenili, da nagrado Saharov letos dobi kitajski borec za človekove pravice Hu Jia. Pri različnih evropskih in ameriških založbah pa je izšel roman kitajskega disidentskega pisatelja Ma Jiana Pekinška koma, ki izhaja iz pokola na Tiananmenu leta 1989. Potem ko je zahodni svet slavil olimpijske igre v Pekingu, je očitno prišel trenutek slabe vesti: zdaj o resnični Kitajski pripovedujejo njeni...
-
23. 10. 2008 | Mladina 43 | Kolumna
Slovenijo so obiskali najmočnejši voditelji sveta. Ameriška predsednika Bill Clinton in George Bush II., ruski predsednik Vladimir Putin in papež Janez Pavel II. Obiski predsednikov jedrskih velesil in poglavarja katoliške cerkve so spremenili utrip države, zaradi njih se je ustavil promet in kdaj celo utrip dežele. Tudi množice občudovalcev so se zbirale in bile navdušene.
-
16. 10. 2008 | Mladina 42 | Kolumna
Poslanci so na prvi seji izvolili vodstvo parlamenta: predsednik je Pavle Gantar (Zares), podpredsedniki pa Miran Potrč (SD), Vasja Klavora (Desus) in France Cukjati (SDS). Četverica racionalnih mož s precej tolerance tudi do političnih nasprotnikov, toda po svoje je škoda, da ni postal predsednik Miran Potrč. Ta je namreč predsedoval partijski skupščini med leti 1986-1990, tako da bi njegov vnovični...
-
9. 10. 2008 | Mladina 41 | Kolumna
Najmočnejša aktualna tema je koalicijska pogodba, ki jo je mandatar Borut Pahor razdelil štirim potencialnim partnerjem. Pravi, da bodo vsebinska vprašanja imela prednost pred klasičnimi pogajanji o številu ministrskih mest. Toda, kaj pravi besedilo koalicijske pogodbe? V resnici ne postavlja nič posebnega, zakaj zapisana je tako ohlapno in nedorečeno, da se vanjo lahko priključi vsak.
-
2. 10. 2008 | Mladina 40 | Kolumna
Volilni rezultat, v katerem sta dve najmočnejši stranki prejeli skupaj skoraj dve tretjini glasov, kaže, da tokrat nismo imeli volitev kot izbire političnih strank, ampak referendum, v katerem so se volivci odločali o podpori premieru Janši. To potrjuje že pogled na predvolilni trojček, za katerega se je izkazalo, da ga je najbolj združevala alternativna projekcija - biti Nejanša.
-
25. 9. 2008 | Mladina 39 | Kolumna
Ob vsakih volitvah se postavi vprašanje, kolikšen je bil prispevek medijev k odločitvi volivcev. Dva novo ustanovljena brezplačnika sta eklatantno atakirala politike trojčka, medtem ko sta bila velika dnevnika »Delo« in »Dnevnik« trojčku v veselje. Politični komentator »Vlado Miheljak je zadnji predvolilni tekst spremenil kar v agitko, v kateri je brez zadrege protažiral kandidaturo Franca Jurija iz stranke Zares,...
-
18. 9. 2008 | Mladina 38 | Kolumna
Oddaja »Resnica o Patrii« je najprej za dva tedna ohromila predvolilno kampanjo, zdaj se spreminja v občasni bumerang, po volitvah pa bo definitivno ugasnila najmanj do trenutka, ko bodo preiskovalci bodisi ovrgli bodisi potrdili kakšno izmed domnev. Zato je kot njen politični domet pomenljiv njen medijski status, se pravi kredibilnost novinarja, ki je podal najtežje obtožbe brez oprijemljivih evidenc.
-
18. 9. 2008 | Mladina 38 | Družba
Melanezijci investirajo denar v medosebne odnose
Profesorica na Univerzi v Cambridgeu Marilyn Strathern velja za eno največjih imen sodobne antropologije. Napisala je vrsto knjig o načinih življenja in mišljenja, značilnih za ljudstva Melanezije, v slovenskem prevodu pa je nedavno izšla njena knjiga »Pisati antropologijo«, ki je posvečena vprašanju, kaj počno antropologi. Njeno morda najbolj vratolomno spoznanje o nesamoumevnosti ustaljenih pojmov se nanaša na pojem pedofilije, ki ni globalno enoznačen. Pri nekaterih melanezijskih ljudstvih poznajo namreč nedolžen obred iniciacije, ko iz mladeniča naredijo plodnega moškega tako, da ga za zmeraj oskrbijo s potrebnim semenom, ki mu ga odrasli moški injicirajo oralno ali pa analno.
-
11. 9. 2008 | Mladina 37 | Kolumna
Župan Ajdovščine Marjan Poljšak zahteva, da premier Janez Janša na državni proslavi na Primorskem ne sme imeti slavnostnega govora. In razlog? Ker da bi ga zlorabil v predvolilne namene. Možakar ima načelno prav: vsakič ko se premier pojavi v funkciji predstavnika slovenske države, bo v predvolilnem času del državniške avre prenesel še na svojo stranko.
-
4. 9. 2008 | Mladina 36 | Kolumna
Volilna kampanja je posvečen čas, v katerem se politiki pred mediji soočajo z nepredvidljivimi vprašanji. Namesto vnaprejšnjega leporečja se pokaže moč ali nemoč hipne reakcije, a tudi podkovanost v rečeh politike. Na zadnjem soočenju na nacionalki je predsednica LDS delovala, kot da je priletela z Marsa. Na vprašanje, kdaj so bile na Slovenskem prve demokratične volitve, je butnila, da leta 1992! A to ni bil...
-
28. 8. 2008 | Mladina 35 | Kolumna
Še pred začetkom pravih predvolilnih spopadov je »Dnevnik« objavil svoj standardni Vox populi, v katerem je SDS prvič v zadnjem letu prehitela SD. In kako je časnik ubesedil ta veliki preobrat? Z naslovom Neopredeljeni daleč pred SDS in SD. Osrednja poanta torej ni bil preobrat na prvem mestu, temveč poudarek na številu neopredeljenih anketirancev. Pravi brežnjevski manever, po katerem je deloval časopis »Pravda«.
-
21. 8. 2008 | Mladina 34 | Kolumna
Med starimi Grki so bile olimpijske igre tako svečan dogodek, da so v njihovem času grške državice začasno prekinile vojne med seboj. Danes vpliva na vojno in mir sicer nimajo, imajo pa moč, da vzamejo lesk začetku predvolilne kampanje. V primerjavi z olimpijskimi tekmami je tekma med političnimi strankami komaj opazna, pa naj se srečata celo glavna tekmeca, kot sta Janez Janša in Borut Pahor.
-
13. 8. 2008 | Mladina 33
Anatolij Karpov, zadnji veliki aktivni šahovski prvak
Karpov, rojen leta 1951, je bil prvak med letoma 1975 in 1985 in po sporu Kasparova s FIDE še med letoma 1993 in 1999. V obdobju njegovega kraljevanja je bil naziv šahovski prvak pojem. Njihovi dvoboji so polnili medije: o Robertu Fischerju so govorili vsi, o legendarnih dvobojih med Karpovom in Korčnojem ter vlogi parapsihologa Zuharja so pisali knjige, epski dvoboji med Karpovom in Kasparovom so bili svetovni dogodki. Celo, ko niso igrali, se je desetletja ugibalo o možnem izidu njihovih srečanj. Z Anatolijem Karpovom, bivšim prvakom in danes tudi ambasadorjem UNICEFA, smo se v “Sončni hiši” v sklopu njegovega obiska Grossmannovega festivala pogovarjali o zakulisju sodobne šahovske zgodovine.
-
17. 7. 2008 | Mladina 29 | Kolumna
V zadnjem letu se je že nekajkrat vrnil bivši predsednik države gospod Milan Kučan. Vrnil v smislu, da zdaj šest let po koncu predsedniškega mandata daje toliko intervjujev na leto kot poprej v najbolj sijočih letih predsedovanja. To seveda ni sporno, malce nenavadno je kvečjemu to, da bivši predsednik vseh državljanov nastopa kot politični podpornik strank blizu SD, se pravi naslednice njegove Zveze komunistov,...
-
16. 7. 2008 | Mladina 24 | Kolumna
Obisk Laure Bush v Ljubljani je povzročil čudež. Celovška cesta se je za pol ure spremenila iz najbolj frekventne prometnice v pašo za oči. Nobenega avtomobila, nikakršnega hrupa, kot da je za hip obstal trenutek. Podoba, ki je meščan ni videl že desetletja. Kot da ne živi v glavnem mestu, ampak v opustelem kraju. Moment, ko mu je lahko šinila ideja, da bi bilo mesto lahko tudi popolnoma drugače urejeno.
-
16. 7. 2008 | Mladina 25
Razkrita Titova moskovska skrivnost
Misterij jugoslovanske zgodovine so velike čistke, ki jih je stalinistični režim v drugi polovici tridesetih let opravil med voditelji jugoslovanske komunistične partije, ki so bivali v Moskvi. Tako rekoč celoten vrh je bil odstavljen in postreljen, z eno izjemo - Josipom Brozom Titom ali Valterjem. Doslej so se pojavljali le špekulacije in razmišljanja, da je bila Titova posebnost njegovo tesno sodelovanje z zloglasno tajno policijo NKVD. Nihče ni šel v moskovske arhive, da bi pogledal, kaj pravijo o tem tajni dokumenti.
Dr. Eiletz, ki je pred leti v nemških arhivih našel dokumente, ki so dokazovali, kako je nemški cesar financiral Leninovo oktobrsko revolucijo, se je tokrat odpravil v Moskvo v arhiv RGASPI, »Ruski državni arhiv socialnopolitične zgodovine« v ogromni petnadstropni zgradbi na Bolšaji Dmitrovki 15. Tam je odkril kopico dokumentov, ki razkrivajo, kako je Tito prek trupel svojih tovarišev prišel na položaj generalnega sekretarja KPJ. Leta 2001 je Mladina z dr. Eiletzem naredila intervju ob izidu njegove knjige Zgodovina neke kolaboracije, tokratni intervju pa se nanaša na pravkar izdano knjigo Titova skrivnostna leta v Moskvi. -
10. 7. 2008 | Mladina 28 | Kolumna
Kmalu po osamosvojitvi je sociolog Tomaž Mastnak začel pisati razprave, v katerih je hvalil državo kot eno večjih družbenih vrednot. Slavljenje države seveda ni nič posebnega, ob vsaki priložnosti lahko slišimo serije slavospevov nad slovensko državnostjo. Toda besede iz ust Mastnaka so se slišale paradoksalno, saj jih je pripovedoval nekdanji mirovnik, ostri kritik partijskega gospostva že na začetku...
-
3. 7. 2008 | Mladina 27 | Kolumna
Posmeh pojmu človekove pravice
Nedelja. Policija je aretirala lastnika SCT Ivana Zidarja in državnega tožilca Boštjana Penka, a ju je naslednji dan že izpustila, ker preiskovalni sodnik ni dovolil hišne preiskave. V par dnevih je medijska pozornost popolnoma prešla na vprašanje o prekomerni uporabi policijske sile, tožilca so vklenili v zatezne lisice, in v neupravičeno aretacijo dvojice.
-
26. 6. 2008 | Mladina 26 | Kolumna
Regionalizacija ali referendum?
Tri mesece pred parlamentarnimi volitvami se začenja čas napovedovanja volilnih izidov. Že iz drobnih znakov lahko jasnovidec predvidi rezultat. Predsednica LDS Katarina Kresal je tako iz pičle volilne udeležbe na pokrajinskem referendumu razbrala, da je 90 odstotkov volivcev, ki ni prišlo na volišča, nasprotnikov politike Janeza Janše. Odlična vest za opozicijske stranke, še zlasti, če so poprej poslušali...
-
19. 6. 2008 | Mladina 25 | Kolumna
Predsednik vlade Janez Janša je napovedal, da bo zadovoljen z vsakršnim izidom referenduma: karkoli bodo volivci odločili, to bo vlada spoštovala. Zgled čiste demokratične drže, kjer oblast svoje odločitve usmerja po volji ljudstva. Še pred časom so obdobje njegovega vladanja opozicijski politiki, bivši predsednik Milan Kučan in celo pokojni predsednik Janez Drnovšek opisovali s pojmom avtoritarne vladavine.
-
5. 6. 2008 | Mladina 23 | Kolumna
Udarila je vest, da so nadzorniki »Dela« odstavili odgovornega urednika Janeza Markeša. Član NS Stojan Zdolšek je iz protesta odstopil, njegova predsednica ASK pa je gospoda Markeša postavila na laž, češ da na zdaj znamenitem kosilu Boško Šrot ni naročil Markešu, da mora » Delo« odslej podpirati Boruta Pahorja in začeti rušiti Janeza Janšo.
-
30. 5. 2008 | Mladina 22 | Družba
»Rekel bom kot Krleža: bojujem se proti neumnosti«
Medtem ko je njegov soimenjak Dobrica Ćosić živel nadrealistično življenje pisatelja, ko je kot Titov gost na »Galebu« mesece križaril po svetovnih morjih, je Bora Ćosić sedel doma in pisal surrealistične knjige o Titovi Jugoslaviji. Začel s pomenljivim naslovom »Hiša lopovov«, zaslovel pa z »Vlogo moje družine v svetovni revoluciji«, za katero celo kritikom zmanjka besed. Najsi jo opišejo kot nadrealizem, kot samoironijo, kot pregnani humor, kot izvirni literarni alkimizem, vsakič se jim izmuzne. Ob njeni genialni norčavosti iz duha enopartijskega režima so uživali in rasli njeni jugoslovanski bralci leta 1969 še kot otroci socializma; stari režim - objekt ironije - je propadel, knjiga pa kot nadrealizem živi še naprej in najdeva nove bralce, zadnjič so jo pograbili nemški, tokrat prihaja med slovenske bralce. Seveda Ćosić ni umrl s svojo najslavnejšo knjigo, napisal jih je še desetine, se po pol stoletja življenja v Beogradu na vrhuncu Miloševićevega gospostva leta 1992 izselil, najprej v Rovinj, od leta 1995 pa živi v Berlinu. Njegovo novo realnost zrcalita naslova »Dnevnik apatrida« in »Izgnanci«, s katerimi je osvojil evropsko nagrado za razmišljanje na leipziškem knjižnem sejmu.
-
30. 5. 2008 | Mladina 22 | Kolumna
O medijih je povedal najbolj trpko oceno prvi mož KD Matjaž Gantar: ko so novinarji prodajali svoje deleže časopisni hiš, so se odpovedali delu svoje avtonomije. Časnikarji, ki veljajo kot četrta oblast, predvsem pa kot kritični um, ki opazuje in nadzoruje politično in finančno elito, niso razumeli privatizacije. Katastrofalna ocena za profesijo! Pa vendar: ali je bilo na začetku devetdesetih in še desetletje...
