9. 10. 2008 | Mladina 41 | Kolumna
Pozabljene besede
Formiranje nove oblasti
© Tomaž Lavrič
Najmočnejša aktualna tema je koalicijska pogodba, ki jo je mandatar Borut Pahor razdelil štirim potencialnim partnerjem. Pravi, da bodo vsebinska vprašanja imela prednost pred klasičnimi pogajanji o številu ministrskih mest.
Toda, kaj pravi besedilo koalicijske pogodbe? V resnici ne postavlja nič posebnega, zakaj zapisana je tako ohlapno in nedorečeno, da se vanjo lahko priključi vsak. Kar se sicer kaže kot zgled demokratičnosti postopka, saj zdaj lahko bodoči partnerji vnesejo svoje konkretne zahteve. Vendar samo navidez. Če bi bila pogodba res osnova nove koalicije, bi jo mandatar Pahor poslal vsem strankam, ki bi se potem odločale, ali se pridružijo ali ne. SDS na primer se v 90 % lahko strinja z danim predlogom, a ni bila povabljena.
Skratka, izhodišče nove koalicije ni vsebinska pogodba, ampak apriorna izločitev doslej vladajoče stranke. Kar seveda ni sporno, v politiki je pač prvi smisel, da ena koalicija postavi alternativo drugi. Nenavadno je le to, da antijanševsko formacijo trojčka zdaj zakriva s poudarjanjem na vsebini, ki je nikjer ni.
Celo Zares, ki pledira za spremembo zakona o RTVS, je bil v svojem programu doslej nebulozen. Na svojih spletnih straneh pravi: Politiko je treba izgnati iz raja, prav tako ne-vednost. V programskem svetu ne morejo sedeti ljudje, ki so izbrani po meri oblasti.
Tako rekoč svetopisemske besede Stvarnika, ki pa ne povedo, kako bo nova oblast pregnala politiko iz nacionalke. Po nekdanjem zakonu, ki je bil bojda apolitičen, je svet RTVS vodil dva mandata dolgoletni predsednik SD Janez Kocijančič!??
Druga medijska hiša, ki bo deležna statutarnih sprememb, je STA, ki bo po Zaresu postala »uporabnikom prijazni servis, ki bo nudil visoko profesionalno pripravljene informacije«. Da je politika garant novinarske odličnosti!!???? Pravljice za male otroke.
Stvar je dejansko zelo preprosta. Zakaj potreba po zakonskih spremembah? Pod njihovo pretvezo lahko nova oblast zamenja vrh obeh javnih medijskih hiš. In kaj se bo zgodilo, če na volitvah 2012 spet zmaga SDS? Dobili bomo nova zakona, ki bosta medijem vrnila profesionalnost in avtonomnost. Pragmatično gledano je najbolj enostavno vezati mandat vrhovom STA in RTVS na volilni mandat. Po volitvah avtomatično pridejo spremembe v medijskih vrhovih, ne da bi to počeli pod krinko spreminjanja zakonov.
In volivci dobijo identični merski sistem, skoz katerega bodo sami opazovali in primerjali, kaj za svobodo javnih medijev pomeni vladavine ene in kaj druge vladajočo koalicijo.
Zloraba zakonov in postave, ki niso tu zato, da vztrajajo, da postavljajo okvire splošno sprejetega delovanja družbe, so na Slovenskem česta praksa. Župani v večjih mestih so npr. profesionalni politiki, ki jemljejo župansko funkcijo kot redno službo. Toda, kaj se zgodi, ko takšen župan kandidira za poslanca in je izvoljen v parlament? Mar opusti županjevanje in se posveti novi službi poslanca? Kranjski župan Damjan Perne (Zares) in novogoriški Mirko Brulc (SD) sta se uvrstila med parlamentarce, vendar nobeden ni odstopil z županske funkcije. Pač, da bi lahko obdržala županski in poslanski stolček, mestna sveta pripravljata spremembo mestnih regulativ, po katerih funkciji kranjskega in novogoriškega župana ne bosta več profesionalni. Klasični recidiv titoizma, ki ni deloval po zakonih, ampak si je zakone prikrojeval po praktičnih potrebah nomenklature.
Stranka, ki jo je povabil Pahor v koalicijo, je tudi SLS. Njen predsednik Bojan Šrot je pred volitvami obljubil, da če se ne uvrsti v parlament in če njegova stranka doseže slabši rezultat kot na zadnjih volitvah, odstopi s predsedniškega mesta. A mož ni odstopil na volilni večer, ne dan kasneje, ne teden kasneje, medtem pa je že pozabil na svojo obljubo. Oglasil se je starosta slovenske politike. Mož, ki se ne piše ne Kučan niti Bučar, danes pozabljeni in medijsko zapostavljeni mož po imenu Ivan Oman. Tisti Oman, ki je pred 20 leti, takrat ko je bilo pod partijo prepovedano ustanavljati politične stranke, pogumno z upornim in pronicljivim kmečkim umom ustanovil slovensko kmečko zvezo, ki je sicer že od prvega trenutka delovala kot klasična politična stranka. Starosta je zdaj opozoril na prvo načelo, da mora politik držati besedo, da bi moral Bojan Šrot brezpogojno odstopiti.
Vendar pa njegove besede komajda najdejo pot do medijev, kaj šele, da bi končale kot moto na prvih straneh časnikov.
Ravnanje Šrotove SLS je naravnost samomorilno. V trenutku, ko ima stranka na voljo imenitno alternativo: dinamičnega, odgovornega in vsebinsko polnega ministra Radovana Žerjava, ki je po mnenju številnih časnikov najboljši med odhajajočimi ministri. V tem trenutku se oklepa političnega advokata pivovarskega boga Boška Šrota!????
Lahko je razumeti LDS, ki po katastrofalnem porazu ne predlaga zamenjave svoje predsednice Katarine Kresal. Med novimi obrazi nimajo alternative, ob izgubi identitete stranke pa lahko vsi po vrsti počasi preidejo v Zares in SD, kot so že storili številni.
Predvsem je prav zdaj idealni trenutek, ko bi SLS lahko delovala, pa molči. V Ljubljani je mestni župan sredi vojne, v kateri kani iztrebiti vrtičkarje. Vseskozi deluje po isti metodi, ko področja vrtičkarjev enega za drugim razglasi za nevrtičkarske cone, določi vrtičkarjem rok, da podrejo svoje lope in na koncu nadnje pošlje bagerje in buldožerje. V imenu česa? - Zaradi črnih gradenj? Nonsens, na njegovem udaru so vsi, ne le črnograditelji počitniških hišic. Ker bo čez pol leta na mestu vrtičkov stal nov gaj ali bi zgrajeno veslaško-rekreativni center? Nak, prostodušno pove, da bo ta stal na tem mestu morda čez 3 ali 4 leta. Toda vrtičkarstva ne odpravi leto pred tem, ampak tu in zdaj. Usoda več tisoč meščanov, ki jih veseli ruralni stik z zemljo, mu ni pomembna. Tudi ni pragmatik, ki bi rekel: za vrtičkarstvo vam ponujam te in te teritorije, na katere lahko prestavite svoje ute in za katere boste odslej plačevali toliko in toliko.
V primerjavi z Zoranom Jankovićem je Janez Janša pravi vajenec avtokracije. Francosko-češki pisatelj Milan Kundera je opisoval pesnika Aiméja Césaira, ki je bil Rimbaudov dedič in prijatelj francoskih nadrealistov, zdaj pa je županjeval mestu Forte-de- France. »Sleherni dan sem pred županstvom videl množice ljudi, ki so ga pričakovali, da bi se pogovorili z njim, se mu zaupali, ga vprašali za svet.«
Župan Janković je pač iz drugega testa, njegova aroganca do vrtičkarjev je klasični zgled izključevanja ene izmed družbenih skupin. V identičnih problemih z Romi ne poruši njihovih črnih gradenj, ampak najprej poskrbi za rešitev njihovih stanovanjskih problemov. Toda večji problem od avtoritarnega glavarja so politične stranke, ki tega problema ne tematizirajo. Ki ne opozarjajo, da je županjevanje lahko tudi drugačno. Kdo, če ne prav SLS, ki združuje množice kmečkega prebivalstva, ni naravnost poklicana, da pred županovo samovoljo brani sožitje z vrtičkarji?
Toda Bojana Šrota poznamo po prizadetih stavkih: moj brat Boško ni tajkun, ne nadzoruje politike časnikov »Delo« in »Večer« ..., besedam Ivana Omana pa mediji ne dajo odmeva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.