Blagoslavljamo vsevprek, od novih cest in pločnikov do šol in predorov

Na 1. maj, praznik dela, ko se na ljubljanskem Rožniku cedi pivo in pečejo čevapčiči in na vsakem griču gori kres, je tudi praznik svetega Jožefa Delavca. Tako so se pri kapeli sv. Vida v bližini Bukovniškega jezera na ta dan tudi letos zbrali kmetje in delavci ter pri sveti maši prosili za blagoslov pri delu. Podobno so motorne konjičke aprila, pred začetkom sezone, v Mirni Peči dali blagosloviti zagreti motoristi na zdaj že tradicionalnem vseslovenskem blagoslovu motorjev in motoristov. Kakopak, gre za tradicijo.

Sojenje peterici, obtoženi posilstva 15-letnice

Na dan sojenja petim fantom, ki jim tožilstvo očita, da so posilili mladoletno dekle, je bil pred ljubljansko sodno palačo napovedan shod v podporo obtoženim posilstva, ki se ga je sicer udeležilo le nekaj njihovih bližnjih. Drugačen, bolj množičen pa je bil odziv javnosti na spontanem shodu proti kulturi posilstva.

Oglobljeni Vodeb

Samooklicani psihoanalitik Roman Vodeb si pogosto privošči pripombe tako rekoč na račun slehernika, a nič ga ne moti bolj kot samozavestne ženske. Zato ni čudno, da je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pogosta tarča njegovih mizoginih, seksističnih izjav. Lani oktobra je v oddaji Faktor na TV3 očitno storil korak predaleč, zato mu je policija naložila globo 250 evrov.

»Ko je pandorina skrinjica enkrat odprta …«

»Umetna inteligenca je prihodnost, ključ do nje pa ima Slovenija,« se glasi naslov članka, ki ga je Forbes objavil pred šestimi leti, govori pa o tem, da ustanove, kot sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, tudi v globalnem kontekstu razvoja umetne inteligence niso zanemarljive sile. Čeprav se v zadnjih letih na tem področju tektonski premiki dogajajo predvsem v tujini, so zanje vseeno odgovorni tudi nekateri slovenski znanstveniki in znanstvenice. Ena takšnih je Sanja Fidler, vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki deluje kot docentka na Univerzi v Torontu in je poleg tega vodja oddelka za umetno inteligenco pri podjetju NVIDIA, vodilnem proizvajalcu grafičnih vmesnikov in matičnih plošč ter eni od glavnih gonilnih sil pri razvoju umetne inteligence. Za Mladino je spregovorila o svojem delu in etičnih vprašanjih, ki se pri tem postavljajo, pri čemer poudarja, da gre za »njena osebna mnenja, ki niso nujno mnenja podjetja NVIDIA«.

Vseprisotnost umetne inteligence

Čeprav se zaradi nenadnega vzpona tako imenovane generativne umetne inteligence (ChatGPT in slikarski roboti) zdi, da nas je tehnologija jutrišnjega dne zadela kot strela z jasnega in nas preplavila, je umetna inteligenca pravzaprav že dolgo med nami.

Obljuba pogube

Umetna inteligenca je že tu in bo med nami tudi ostala – pa čeprav od vsepovsod slišimo glasne krike, ki opozarjajo, da človeštvo nanjo še ni pripravljeno. Upravičeno zaskrbljeni uradniki jo lahko skušajo na vse pretege preprečevati in omejevati, kot je to na primer s prepovedjo rabe razvpitega pogovornega robota ChatGPT pred nedavnim storila italijanska vlada, a ambiciozni tehnološki velikani bodo še naprej vztrajno gradili in nadgrajevali dobičkonosne algoritme, ki napredujejo s tolikšno hitrostjo, da je njihov razvoj skorajda nemogoče dohajati – in to ne le slehernikom, temveč tudi njim samim.