Pohlep / Arogantnost slovenske gospodarske elite

»Ne. Tako na kratko so prejšnji petek odgovorili iz skupine SIJ – Slovenske industrije jekla na vprašanje, ali bo predsednik družbe Tibor Šimonka odstopil kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Slovenska gospodarska združenja in tudi sami menedžerji so poleg desnih populističnih strank danes glavni vir katastrofizma, histerizacije družbe, populizma in dvojne morale. In to vse se je najočitneje in najjasneje izkazalo prav pri samem predsedniku Gospodarske zbornice Slovenije Tiborju Šimonki.

Ženske so lažnivke?

12. maja se je zaključilo več kot tri leta trajajoče sojenje peterici fantov, ki so na pokopališče odpeljali 15-letno dekle ter se potem nad njo izmenjaje izživljali v različnih oblikah prisilnih spolnih aktov. Sodišče jih je oprostilo. Po naših informacijah – sodba namreč še ni napisana – zato, ker naj bi žrtev skupinskemu posilstvu ne nasprotovala dovolj odločno. Že pred objavo to vzbuja v pravni stroki skrbi: bo namreč sodišče dejansko razsodilo, da so lahko nenačrtovani spolni odnosi na pokopališču med petnajstletnico in več odraslimi moškimi sporazumni?

Vplivneže pod nadzor!

Francija je pretekli teden postala prva država v Evropi, ki nadzoruje oglaševanje na družbenih omrežjih, s katerim se v večini preživljajo vplivneži ali influencerji. Trg vplivnežev je namreč nasičen s prevarami in dezinformacijami, ni jasno označeno, kaj je resnično in kaj je plod navdušenja influencerja, saj lahko vplivneži na svojih profilih promovirajo oziroma ocenjujejo skoraj kar koli. Lahko uvedbo podobnega zakona pričakujemo tudi v Sloveniji?

Slab sistem plačevanja za odstranitev kožnih znamenj

Na spletnih omrežjih se širi informacija, ki problematizira domnevna pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri odstranitvi kožnih znamenj. ZZZS naj namreč ne bi dovolil odstranitve več kot enega kožnega znamenja naenkrat, čeprav bi bilo to ceneje in čakalne vrste krajše. Eden izmed uporabnikov je tako zapisal: »Zanimiv način delovanja ZZZS: pri odstranitvi sumljivih materinih znamenj ne pustijo odstranitve več kot enega naenkrat. Kljub temu da bi bilo za njih ceneje in veliko manj potratno, predvsem pa bolje za čakalne vrste, če te ne bi prisilili, da greš za vsakega posebej.« Nato je dodal ključnik »mafija«.

Zaposleni v visokem šolstvu opozarjajo na stiske najslabše plačanih

Visokošolski sindikat je vnovič organiziral stavko zaposlenih na vseh treh javnih univerzah, ob čemer so stavkajoči posebej opozorili na nujnost odprave plačnih nesorazmerij in dvig plač zaposlenim na delovnih mestih skupine J, kamor med drugim spadajo lektorji, bibliotekarji, informatiki in računovodski delavci. Menijo, da je trenutni vladni predlog zvišanja plač zgolj za en plačni razred preskromen, saj zaposleni s primerljivo ali celo nižjo izobrazbo v osnovnih in srednjih šolah prejemajo znatno višje plače.

Tudi uradne institucije lahko trolajo

Izraz trolanje se je kot praksa razširil predvsem po družbenih omrežjih, predstavlja pa, kot lahko preberemo v slovarjih, »namerno povzročanje neugodja ali težav določenemu uporabniku, oziroma pomeni postavljanje vprašanj in pisanje sporočil z namenom doseči čustven odziv ali odvrnitev uporabnikov od osnovne teme pogovora«. In v množici internetnih praks, ki se s spleta selijo v realno življenje, najdemo tudi trolanje. V Sloveniji imamo zdaj celo primer, da trola kar uradna institucija. Natančneje RTV Slovenija.

Hrup na Počku je vznemirjal osnovnošolce

Na območju Slovenije je med 29. majem in 9. junijem že enajstič zapored potekala mednarodna vojaška vaja Jadranski udar; na njej je sodelovalo okoli 800 udeležencev iz 29 zavezniških in partnerskih držav. Osrednji del dogajanja je potekal na štirih lokacijah po državi, kjer so se usposabljali kontrolorji združenih ognjev, a najbolj hrupno je bilo na osrednjem vadišču Poček v Postojni, kjer so ognjeno podporo zagotavljali letalniki, artilerija in tanki. Zgolj slabe tri kilometre od vadišča stoji naselje Prestranek in osnovna šola, kjer so hrupa že vajeni, vendar so bile razmere tokrat resnično neznosne.

Zakaj so Slovenci stalno jezni ...

Se spomnite komedije Bes pod kontrolo, v kateri Adam Sandler ne more obvladovati svoje jeze? Na letalu popeni, ko mu stevardesa ne ustreže. Razjezi se. Ne more se več zadrževati. Letalsko osebje njegovo jezo obvlada šele s paralizatorjem, sodnica pa ga obsodi na anger management, kar pomeni, da naj bi se pod terapevtsko taktirko dr. Jacka Nicholsona naučil obvladovanja svojega besa – no, menedžiranja svoje jeze.

Lepota vezenine

Makrameji, gobelini, vezenine – že bežen pohod po spletnih trgovinah največjih trgovcev z izdelki za dom priča, da stenske dekoracije, ustvarjene iz bombažnih niti, lanu, konoplje, jute in drugih materialov, v zadnjih letih doživljajo preporod. Ponudba je neskončna, od ročnih del do množične proizvodnje, od tradicionalnih do abstraktnih in otroških motivov. A vsi ti izdelki so največkrat zgolj dekoracija, ki jo bomo zamenjali takoj, ko se je bomo naveličali. Velikokrat tudi niso najboljše kakovosti. V ljubljanski Šiški pa iz metrov in metrov niti nastaja nekaj popolnoma nasprotnega – vezenine velikih formatov, za katere so motive ustvarili priznani domači in tuji umetniki. Pogled nanje presune, a ne le zato, ker se pred nami vrstijo umetniška dela. Ne, vezenine so ustvarjene tako popolno, da presunejo že s svojo umetelnostjo in natančnostjo izdelave.

Končna postaja

Stanovanjska problematika je v Sloveniji že nekaj let vroča tema, zato je dobrodošla napoved sedanje vlade, da se bo končno lotila gradnje velikega števila cenovno dostopnih stanovanj. Razumljivo je, da je pri tem prednostna naloga vzpostavitev sistemskega, predvsem finančnega okvira, ki bo gradnjo sploh omogočil. V širši javnosti manj poudarjeno vprašanje pa je, kje bomo stanovanja gradili in, še pomembneje, kakšna bodo ta nova stanovanjska območja. Na srečo po zglede ni treba hoditi daleč, na primer na Nizozemsko ali v skandinavske dežele, ki veljajo za vodilne v svetu pri trajnostni urbanizaciji. Že v naši severni sosedi Avstriji, torej v okolju, ki nam je kulturno blizu in po katerem se tradicionalno radi zgledujemo, najdemo odlične primere novih stanovanjskih naselij. Zanimiva ni samo njihova podoba, ampak tudi načrtovalski procesi, ki so vodili do njihovega nastanka. Že pred časom smo na tem mestu pisali o mestu v malem, imenovanem Aspern Seestadt, ki nastaja na območju opuščenega letališča na obrobju Dunaja. Tokrat vzemimo pod drobnogled še eno večje dunajsko razvojno območje, Nordbahnhof.

Rušitev ni rešitev

V Evropi beležimo več kot 11 milijonov praznih stanovanjskih enot, dobršen del (okoli 30 odstotkov) teh pa je v stavbah, zgrajenih pred letom 1945 – v njih živi skoraj 120 milijonov Evropejcev. Tudi v Sloveniji razmerja niso bistveno drugačna. Hiše, stare sto let ali več, so del našega vsakdana in bistveno zaznamujejo podobo naših mest in vasi ter tudi našo skupno prostorsko identiteto.

Ploskanje finski nuklearki

Zadnji mesec zlasti med zagovorniki jedrske energije odmeva novica, kako so cene električne energije na Finskem strmoglavile, potem ko so sicer s precejšnjo zamudo (13 let) in za občutno višjo ceno (podražitev s treh na 11 milijard evrov) aprila letos vendarle zagnali novo jedrsko elektrarno Olkiluoto 3 (OL3). Cene elektrike so bile aprila v primerjavi z decembrom lani nižje za 75 odstotkov, konec maja pa so padle celo v negativno območje. Kako dogajanje z najbolj svežo jedrsko elektrarno v Evropi vidi Miha Jensterle, vodja projektov v priznanem berlinskem svetovalno-raziskovalnem podjetju adelphi, ki deluje na področjih energije, podnebja, okolja in razvoja?

Ker ne bodo šli nazaj domov?

28-letni Azur Bašović je v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine pred sedmimi leti prišel sam, preko delovnega dovoljenja za eno leto. »Med prvo zaposlitvijo nisem mogel nikamor, ker nisem imel prave pravice do dopusta, ko sem si ga želel. Bil sem nemočen. Delodajalec je zamujal s plačevanjem plač, ni plačeval nadur, tudi ko sem se v delovni nesreči poškodoval, mi ni dovolil, da bi vzel bolniško, pa tudi če bi si jo, denarno ne bi prišel skozi mesec. Enkrat sem zaradi njega izgubil tudi delovno dovoljenje, ker me je od dela odjavil, ne da bi me o tem obvestil,« opiše prvotno izkušnjo. Nato je za njim v Slovenijo prišla žena, ki se je prav tako zaposlila, zdaj imata tudi dva otroka.