MLADINA Trgovina
  • Klemen Košak

    11. 11. 2016  |  Mladina 45  |  Družba

    Čas za eksplozijo 

    Nastop Jolande Bičan na protestu prejšnji četrtek pred vlado je trajal trideset sekund. »Sem pomivalka in čistilka v osnovni šoli in vrtcu. Imam 21 let delovne dobe in sem v trinajstem plačnem razredu. Moja plača je nižja od zajamčene,« je povedala in pokazala svojo plačno listo množici, ki jo je podprla s hrupom piščalk in trobelj. »Za svoje pošteno in vestno opravljeno delo, ki ga opravljam s srcem, zahtevam pošteno plačilo. Dovolj nam je životarjenja.« V osnovni šoli in vrtcu Sveta Trojica v Slovenskih goricah se je zaposlila leta 2008, potem ko je izgubila službo v lokalnem tekstilnem podjetju, ki je šlo v stečaj. »Imam srečo, da sem našla službo blizu doma,« je nekaj dni po protestu povedala v telefonskem pogovoru. Njen mož dela v tovarni za nekoliko višjo plačo, 800 evrov neto na mesec, hčerka pa končuje srednjo šolo. Več

  • 5. 7. 2016  |  Družba

    Naprodaj je posebna poletna številka Intervju 2016

    Vsebuje 16 novih intervjujev:
    Borut Pahor, Franc Rode, Irena Šumi, Michel Houellebecq, Jelena Aščić, Marko Mikuž, Ana Stanič, Stanko Kristl, Albert in Leonida Mrgole, Aleksandar Hemon, Jakob Finci, Dubravka Ugrešić, Umberto Galimberti, Zoran Kostić - Cane, Perica Jerković in Tanja Žagar. v naši trgovini.

  • Vesna Teržan

    23. 6. 2017  |  Družba

    »Pomembna je kritična distanca«

    Predmete naše bivalne kulture (predvsem 20. in 21. stoletja) hranijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki je pred dobrimi sedmimi leti zamenjal lastnika, iz mestne inštitucije postal državna, skupaj z gradom Fužine, kjer muzej domuje. Muzej je Ljubljanska mestna skupščina ustanovila leta 1972 kot Arhitekturni muzej Ljubljana, a zares je zaživel šele kot MAO in šele, ko je leta 2010 njegov direktor postal arhitekt Matevž Čelik (1971). Kmalu po diplomi je Čelik opozoril nase kot arhitekturni kritik in ustanovitelj Zavoda za prostorsko kulturo ter spletnega portala Trajekt. Več

  • Veronika Hackenbroch

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Dr. Mazda Adli, psihiater

    Mazda Adli je glavni zdravnik na berlinski Fliednerjevi kliniki, na berlinski univerzitetni kliniki Charité pa raziskuje stres. V knjigi Stress and the City (Stres v mestu) opisuje duševne posledice življenja v mestu. Več

  • Petra Tihole  |  foto: Borut Krajnc

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Urbano čebelarjenje

    Urbano čebelarstvo se je v zadnjih desetletjih prijelo v domala vseh večjih evropskih mestih. V Berlinu denimo skoraj ni institucije, ki ne bi imela svojega panja. V Londonu se je urbano čebelarstvo tako razširilo, da v poletnih mesecih čebele celo stradajo, saj nimajo dovolj paše. Med najbolj znanimi pa so bržkone čebele iz pariške operne hiše, ki tam prebivajo že več kot četrt stoletja. Prav zgodba o čebelarjenju v pariški operni hiši je spodbudila Franca Petrovčiča, čebelarja in vodjo vzdrževanja in obratovanja v Cankarjevem domu, da je pred dobrimi šestimi leti na delovno mesto pripeljal prve čebelje družine kranjskih sivk. Več

  • Urša Marn

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Luksuzno taborjenje

    Počitnice so za vogalom, vi pa še vedno ne veste, kam bi šli? Če imate radi naravo, je rešitev na dlani: izberite si namestitev v enem od domačih kampov. Srečneži z debelejšo denarnico si lahko privoščite zadnjo domislico slovenskega turizma: glamping. Ta tip namestitve, ki bi mu lahko rekli tudi luksuzno taborjenje (glamping je skovanka besed glamur in kamping), se je po državi razpasel hitreje, kot lahko izgovorite besedo rezervacija. Nekateri glampingi so tako priljubljeni, da boste na vrsto prišli šele v poletni sezoni 2018, a ne obupajte, še vedno lahko ujamete prosto mizo za večerjo pod zvezdami. Kam torej? Več

  • Aleš Gabrijelčič, arhitekt

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Prostor vmes

    Mnogi, ki prvič obiščejo Ljubljano, so presenečeni nad življenjem in vrvenjem v mali, a izjemno živahni in kozmopolitsko odprti prestolnici. Sprehod skozi mesto marsikoga spomni na živopisana italijanska mesta. Že v avstro-ogrski monarhiji je veljalo, da se pri prečkanju Semeringa že čuti dih Sredozemlja. Na poti z Dunaja do Trsta so kot znanilke bližine morja na ljubljanski železniški postaji potnika pričakale v koritih zasajene palme. Vendar morja v Ljubljani še daleč ni na spregled. Ga je pa čutiti skozi sproščeno in kozmopolitsko naravo mesta. Ta je posledica lege mesta na križišču pomembnih prometnih in trgovskih poti. Zanemariti pa ne smemo niti vpliva zamisli arhitekta Jožeta Plečnika o Ljubljani kot veličastni, proti Sredozemlju odprti prestolnici. Plečnik je na svoji poti po Italiji spoznaval bogastvo sredozemske urbane kulture ter velik pomen javnih prostorov mesta za življenje na trgih in ulicah. Za severnoitalijanska mesta, ki ležijo med morjem in Alpami, je značilno, da imajo, tako kot Ljubljana, nestanovitno podnebje s hladnimi, neprijetnimi zimami, mnogimi deževnimi obdobji in vročimi poletji. Kljub podnebni podobnosti in primerljivi odmaknjenosti od morja pa je njihovo življenje obarvano z značilnim sredozemskim koloritom. Z zamislijo o Ljubljani kot sredozemskem mestu si je Plečnik ustvaril izhodišče za njeno široko urbanistično predelavo. Z nizom arhitekturnih intervencij je želel v zaspano provinco vnesti živahnost in odprtost. Ob tem se je naslonil na renesančne zglede, tako pri oblikovanju ulic in trgov kot pri urejanju rečnega prostora, mostov, parkov in palač. Eden od motivov, ki so Plečnika navdihnili v sredozemski arhitekturi, je bila široka uporaba mestnih arkad, obokanih sprehajališč, ki spremljajo in poglabljajo ulični prostor. S tem postane ulica do ljudi prijaznejša, njeno obrobje se razpre in mimoidoče prijazno vabi k splošni uporabi svojega zavetja. Ne le, da jih ščiti pred vremenom, pač pa ustvarja intimnejši odnos med ulico in obodnimi pročelji stavb. V toplejših in bolj deževnih krajih se arkadni hodniki uporabljajo kot zavetje za pešce pred soncem in dežjem. So kraj naključnega srečevanja, pogovorov, občasnih dogodkov, razširitve življenja na ulici, iskanja hladu v razgretih poletjih in toplote v hladnih zimah. So prostor vmes. Plečnik je na svoji poti prepoznal vrednost tega sveta, prostora, ki ni del zasebnega niti javnega. Več

  • N'toko

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »A mi lahko zrihtaš kakega begunca?«

    Nenavadno vprašanje, ki so ga začeli postavljati aktivistom v Rogu že kmalu po odprtju balkanskega koridorja, je po letu in pol dobilo nove razsežnosti. Odkar se je tam vzpostavila migrantska skupnost, ga slišimo skoraj vsak dan. Javnomnenjske raziskave in spletni komentarji nam govorijo, da begunci v Sloveniji niti slučajno niso zaželeni, človek pa bi lahko ob delu v takšni skupnosti dobil povsem drugačen vtis. Pomislil bi, da so begunci med najbolj iskanimi ljudmi v državi. Posamezniki iz vseh mogočnih organizacij jih potrebujejo za svoje projekte, nevladniki bi z njimi izvajali delavnice, umetniki jih želijo vključiti v svoje kreativne podvige, novinarji zapisati njihove zgodbe, akademiki jih preučevati, fotografi bi jih razstavljali, študenti bi z njimi opravljali prakso, aktivisti bi z njimi izvedli revolucijo in stotine filmarjev bi o njih snemale dokumentarce … Težko je najti področje urbanega življenja, ki si letos ni prizadevalo povezati svojih aktivnosti z begunsko tematiko. Več

  • Urša Marn

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    »Beseda evforija je pretirana«

    Beseda evforija je pretirana. Če zaradi naraščanja števila prodaj in vse krajših časov prodaje nepremičninski posredniki in mediji že govorijo o nepremičninski evforiji, potem ta za zdaj velja le za stanovanja. Sploh pa je še ne gre primerjati z evforijo pred nepremičninsko krizo, ko se je kljub visokim cenam nekritično kupovalo vse, kar se je pojavilo na trgu. Več

  • Urša Marn

    23. 6. 2017  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Od mrtvaka do junaka

    »Nepremičninska evforija je zelo pretirana oznaka za trg, ki se postopoma pobira po več letih upada,« dogajanje na slovenskem nepremičninskem trgu komentira ekonomistka prof. dr. Andreja Cirman, dobra poznavalka tega trga, sicer pa predavateljica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Več