»Čas je, da se odločevalci prebudijo«

Začelo se je novo šolsko leto in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) še vedno domuje v Križankah, pa četudi jo že kar nekaj let želijo izseliti, a ne vedo prav dobro, kam. Je že res, da bi glede na nove učne programe potrebovala več delovnih prostorov in učilnic, kot jih ponuja tisti del Križank, ki SŠOF pripada že od ustanovitve. Vendar je za šolo, kakor je povedala ravnateljica Apolonija Simon, izrednega pomena, da ostane v Križankah in pridobi ustrezne dodatne prostore le na eni dodatni lokaciji. Bi bila to za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in za Mestno občino Ljubljana (MOL) res tako nemogoča naloga?

Grega Repovž

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Uvodnik

Uvodnik / Trmaste grče

Nekatere razprave so v Sloveniji tako naporne. A naporne niso same po sebi, ampak ker tako pogosto nad dejstvi in razpravo prevladajo neka trda, grčasta prepričanja. Prepričanja, ki nimajo nič ne z dejstvi ne z dejanskim stanjem, gre bolj za neko prav zagamano veselje v vztrajanju, da se nekaj ne da oziroma da je vse, za kar so potrebne spremembe, neumno. In tako ni le med nami, sleherniki.

»Nekateri raziskovalci se sprašujejo, ali ni zasnova družabnih omrežij katalizator fašizma. Ali mehanika všečkanja res nagrajuje in promovira zgražanje ter ekstremna stališča, ki vodijo v nasilje?«

Ko je razneslo pozivnik pripadnikov Hezbolaha v Libanonu, se je za hip zdelo, da lahko raznese še kaj drugega. Na primer naše telefone ali prenosne računalnike. V svetu, ki je povezan in prepleten, kjer na eni strani vladajo neobvladljiva tehnološka podjetja, z veliko močjo in brez nadzora, na drugi strani pa tehnologijo in umetno inteligenco uporabljajo obveščevalne službe in drugi represivni organi, je mogoče vse. Tudi to, da z vohunskimi programi sledijo Slovencem in Slovenkam. Tadej Štrok sodeluje z inštitutom Danes je nov dan, razmišlja o internetu, družbi nadzora in tehnologiji, ki nas obdaja in zasvaja. Ni zadovoljen, pravi, da družba razpada, da se ruši koncept objektivne realnosti. Kljub vsemu pa še vedno verjame v internet, v priložnosti, ki jih ponuja. Internet ni samo nadzor, rudarjenje za podatke, sovraštvo in rasizem, internet je lahko veliko več.

Spet sin elite 

Poleg Blaža Brodnjaka, sina dolgoletnega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, ki zdaj vodi sprivatizirano NLB, in Mateja Rigelnika, sina politika in dolgoletnega direktorja ACH (Autocommercea) Hermana Rigelnika, ki se ukvarja z nepremičninami – oba se v javnosti bolj ali manj redno oglašata z neoliberalnimi stališči – se je pred dnevi pojavil še en sin. Časopisna hiša Delo, ki sodi v skupino Kolektor Stojana Petriča, je v podkastu Na robu prejšnji petek gostila Klemna Šešoka, sina gospodarstvenika Dušana Šešoka.

O čem govorijo premožni?

V ljubljanskem Hotelu Slon so prejšnji torek podjetniki Igor Akrapovič (skupina Akrapovič), Jure Knez (Dewesoft) in Radko Luzar (L-Tek) predstavili Pobudo JEK 2 in z njo naznanili interes »gospodarstva«, da se aktivno vključi v »načrtovanje, nadzor in vlaganje« v gradnjo drugega bloka krške nuklearke. Podjetja bi pri investiciji v JEK 2 – ta je brez upoštevanja stroškov financiranja ocenjena na 9,3 do 15,3 milijarde evrov – prispevala 15 do 20 odstotkov. »To so ocene, vse bo seveda odvisno od pogojev vstopa,« je dejal Knez. Ob tem je kot zgled navedel finski model Mankala, s katerim podjetja sofinancirajo elektrarne in iz njih nato dobivajo elektriko po stroškovni ceni. Je ta finski model prenosljiv na JEK 2 in kako verodostojno se je pri njem sklicevati na nizko stroškovno ceno, ki jo dosega obstoječa krška nuklearka?

NSi proti trans osebam

Pred štirinajstimi dnevi je Janez Cigler Kralj, poslanec Nove Slovenije, spisal poslansko pobudo, v kateri predlaga, da bi se operacije za »medicinsko potrditev spolne identitete« izvzele iz stroškov, ki jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Navedel je, da ZZZS financira operacije za potrditev spola, »ne financira pa nujno potrebnega zdravljenja oziroma medicinskih pripomočkov za otroke, zaradi česar se njihovi starši pogosto najdejo v stiski in se zatekajo k zbiranju sredstev prek humanitarnih akcij«. V pobudi Cigler Kralj ni pojasnil, kako bi prenehanje financiranja operacij za potrditev spola omogočilo več financiranja za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.

Stop referendumu

Pred dnevi je bila v evropskem parlamentu predstavljena ena najpomembnejših strategij evropske komisije za prihodnost evropske konkurenčnosti, tako imenovano poročilo Maria Draghija. Poglavje o zelenem in energetskem prehodu opozarja na pasti zelo visokih stroškovnih cen elektrike iz novih jedrskih elektrarn s trendom naraščanja tudi v prihodnje. Navaja, da se je stroškovna cena elektrike iz jedrskih elektrarn v dobrem desetletju zvišala kar za 46 odstotkov, in sicer s 123 dolarjev za megavatno uro leta 2009 na 180 dolarjev leta 2023. Svetovna stroškovna cena elektrike iz sončnih elektrarn pa je danes povprečno 40 dolarjev in se bo zaradi eksponentnega razmaha in naglo padajoče cene sončne energije do leta 2030 znižala na manj kot 20 dolarjev. To je ogromna razlika v ceni. Dodatna razlika pa je tudi v mejnih stroških elektrike, torej v proizvodnji vsake dodatne enote iz že delujočih jedrskih elektrarn; ti presegajo 35 dolarjev, pri sončnih in vetrnih elektrarnah pa so zgolj od pet do deset dolarjev, zato tudi stroškovna cena elektrike iz sedanje amortizirane jedrske elektrarne v Krškem ni več konkurenčna.

Usmrčen »gostilniški« medved Mitko

Prejšnji četrtek, 19. septembra, je bil usmrčen medved Mitko, ki je živel v jekleni kletki na turistični kmetiji Abram na Nanosu in je bil zaradi najslabših bivalnih razmer med vsemi medvedi, ki so žrtve sicer že 20 let z zakonom prepovedane prakse zadrževanja tako imenovanih gostilniških medvedov v ujetništvu, prvi na seznamu za odvzem in premestitev v zavetišče za medvede. Uradno je bil usmrčen, ker je bil star in mu je popuščalo srce, a okoliščine Mitkove smrti so bolj zlovešče, kot se zdi na prvi pogled.

Diskriminacija ne more biti rešitev

»Metelkova mesto je širom po Sloveniji in svetu znano središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znana je tudi kot sproščen in navdihujoč družabni prostor,« piše na spletni strani največjega in najstarejšega, pravzaprav edinega dolgoživega slovenskega skvota. Metelkova je nastala kot skvot in formalnopravno je še vedno skvot, čeprav njeni kritiki radi rečejo, da je z leti vse manj skvot in zmeraj bolj mainstreamovski žur plac. Zato je po svoje upravičeno pričakovanje, da bi, ker je skvot, lahko ponujala več družbene in socialne občutljivosti kot zgolj klasična območja zabave. Zato je upravičeno tudi pričakovanje, da bi se pri vratih skvoterskih klubov ločevanje po barvi polti dogajalo kvečjemu redkeje, kot se v prostorih zabave v Sloveniji dogaja sicer. A zadnje čase vse več posameznikov vse večkrat ostane pred vrati vse več klubov na Metelkovi zgolj zaradi barve polti.

Razmere na najemniškem trgu so vse slabše

Nevladni organizaciji Danes je nov dan in Inštitut za študije stanovanj in prostora, ki je del organizacije Najemniški SOS, sta objavili poročilo Neznosna nedostopnost bivanja. Raziskali sta položaj na najemnem nepremičninskem trgu in primere diskriminacije na njem. Ker je največja ponudba stanovanj za najem v Ljubljani, so se raziskovalci osredotočili na to območje.

Vlado Miheljak

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Dva leva

Komentar / Trump 3.0

Saj smo vedeli, da bo tako. Da bo Slovenija skrajno ponižno in ponižano izvajala svoj mandat predsedujoče v Varnostnem svetu OZN. A vseeno je to težko spremljati. Hja, če bosta kakšen študent ali študentka čez 10, 15 let delala študijsko nalogo iz slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu OZN, jima iz govora Samuela Žbogarja v VS OZN ne bo jasno, kaj je bil vzrok eksplozij v osebnih komunikacijskih napravah v tretjih državah, ki so bile ciljane neselektivno tudi na civiliste in celo otroke. Žbogar sicer obsodi samo dejanje, a ga omenja abstraktno, kot da se naprave same aktivirajo, ne pa da jih sproži neka zlovešča roka zločinskega režima znanega imena in naslova. In iz govorov zunanje ministrice Fajon lahko sledijo napačni sklepi, da so judovski naseljenci s svojimi zavržnimi zločini na palestinskih območjih Zahodnega brega vzrok, ne pa posledica genocidne in osvajalske politike izraelskega režima. In tudi Robert Golob se je v New Yorku na dogodku organizacije Save the Children kot govorec kritično vprašal: »Kdaj je postalo normalno, da so otroci vojaške tarče? Kdaj je postalo normalno, da so šole in humanitarni delavci postali vojaške tarče?« A to je, vsaj po agencijskih poročilih, povedal abstraktno, kot da otroci, civilisti in humanitarni delavci skupaj s šolami in bolnicami samodejno letijo v nebo. Storilca ni identificiral. Beseda Izrael naštetim ne gre in ne gre iz ust.

Nasprotniki splava so se prvič zbrali tudi v Kopru 

V nedeljo sta v Kopru potekala dva shoda. Tisti, katerega udeleženci nasprotujejo pravici do splava, in protishod, ki je to ustavno pravico podpiral. Oba sta potekala mirno, njuni organizatorji pa se bodo v tednu dni videli še dvakrat, prvič jutri v Mariboru, drugič prihodnjo soboto v Ljubljani.

Aplikacije za zmenke so gonilo naraščajoče družbene neenakosti 

Spletne aplikacije so prinesle revolucijo v svet zmenkarij. V preteklosti so se ljudje spoznavali pretežno znotraj svojega socialnega kroga, na delovnem mestu ali v lokalnih skupnostih. Spletne aplikacije naj bi te ovire odstranile – zaradi njih je bilo mogoče spoznati tudi ljudi, ki jih prej ne bi srečali nikoli v življenju, bazen potencialnih partnerjev se je navidezno zelo razširil. Logični zaključek bi bil, da se je s tem povečala tudi mobilnost med družbenimi razredi. Vendar naj bi se, kot ugotavlja skupina raziskovalcev ameriške centralne banke in Haverfordskega kolidža v Pensilvaniji, zgodilo nasprotno: naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za zmenke naj bi bila ena od gonilnih sil družbene neenakosti.

N'toko

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Žive meje

Komentar / Evropska izjemnost

Kaj naj si mislimo ob grozečih napovedih nekdanjega italijanskega premiera Maria Draghija – človeka, ki vsekakor ni znan po udarnih političnih citatih –, da je »Evropa v nevarnosti, da izgubi svobodo«. Letošnje poročilo o konkurenčnosti EU, ki ga je Draghi predstavil evropskim poslancem, je bilo polno tovrstnih svaril pred pogubo. »Gre za to, da bo Evropa sčasoma postala manj uspešna, manj enakopravna, manj varna in da bomo zaradi tega manj svobodni pri izbiri svoje prihodnosti.« Kolegi v parlamentarnih klopeh so kimali in ga hiteli dopolnjevati: »Ne moremo konkurirati Kitajski in ZDA!«, »Ni prihodnosti za Evropo, če takoj ne spremenimo smeri!« Napovedi o »koncu Evrope« smo navajeni poslušati od desnih populistov in zgodnjih modernističnih pesnikov, ne pa od glasnikov Evropske centralne banke.

Janko Lorenci

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Kolumna

Komentar / Statusquojevci in avtokrati

Z Marto Kos, verjetno komisarko za širitev EU, deloma pristojno tudi za Ukrajino, je Slovenija posredno dobila za gram vpliva na razpletanje ukrajinske krize. Ta je velikanski, a v glavnem nepriznan problem celotne Unije. Tudi zato ostaja nerešen.

Kam z ruskimi umetniki?

Nastop ruske primabalerine Svetlane Zaharove na letošnjem Festivalu Ljubljana je sprožal polemike in proteste že ob sami napovedi dogodka. Mednarodno priznana balerina, ki je od leta 2003 članica baletnega ansambla znamenitega Bolšoj teatra, je na festivalu nastopila že leta 2019, letos junija pa so ob protestu ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji in ukrajinskega zunanjega ministrstva njen nastop odpovedali. Predstava, v kateri povezuje balet in modo, je bila letos odpovedana tudi v južnokorejski prestolnici Seul. A pri Festivalu Ljubljana so le nekaj dni za tem njen nastop ponovno napovedali, le v drugačni obliki, tokrat naj bi primabalerina nastopila na Gala večeru svetovnih baletnih zvezd, njej ob boku naj bi nastopili še Artemij Beljakov, Kristina Kretova, Igor Cvirko, Ljudmila Konovalova, Vsevolod Majevski, Nicoletta Manni, Timofej Andrijašenko, Tatjana Melnjik in Motomi Kijota.

dr. Bogomir Kovač

27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Ekonomija

Komentar / Evropska prihodnost

Izhodiščna predstavitev nove evropske komisije (EK) za obdobje 2024–2029 razkriva tri spoznanja za naš politični prostor. Najprej ponuja dokaz politične premetenosti dosedanje in nove predsednice Ursule von der Leyen. Instrumentalizacijo ženskih kvot je vešče izkoristila za svoje politično trgovanje. Nova, konservativnejša EK bolj ustreza njenim interesom kot evropskim, ekonomsko je šibkejša in politično bolj militantna od dosedanje. Na drugi stani »evropska vlada« brez prave konfederalne politične države in učinkovitega usklajevanja ekonomskih politik ne more zagotoviti želenega razvojnega preboja, kar zadeva globalno konkurenčnost in geostrateško varnost. In nazadnje je Slovenija v političnem pokru zamenjave predlaganega komisarja s kandidatko otežila prvo imenovanje EK. Očitno nismo doumeli evropske politične dramaturgije glede spolnega uravnoteženja, čudežnih kompetenc in trgovanja z resorji. Širitveno področje se zdi v Ljubljani bruseljski Olimp, dejansko pa smo dobili težak in sila tvegan resor. Širitveni proces v resnici poglablja politično in razvojno divergenco EU. Zato je prej težava kot sistemska rešitev, z nami vred.

»Glasba pomaga graditi skupnost«

Glasba je bila švedskemu glasbeniku Olofu Dreijerju (1981), ki te dni prihaja na ljubljanski Festival Indigo, tako rekoč položena v zibelko. Oče je igral več inštrumentov, on igra saksofon, zato sta skupaj pogosto nastopala na zabavah. Bil je član različnih srednješolskih bendov, igral je soul, postrock in celo ska, za prijatelje je ustvarjal beate in snemal avtorske skladbe samo s preprosto klaviaturo in prenosnim kasetofonom. Leta 1999 sta s sestro Karin Dreijer, po mnenju kritikov »najmarkantnejšim skandinavskim glasom po Björk«, oblikovala glasbeni duo The Knife. V brunarici na otoku Tjörn na zahodu Švedske sta položila temeljni kamen za debitantski album The Knife (2001), ki je bil bolj ko ne poskus iskanja lastnega izraza, z naslednjim albumom Deep Cuts (in nalezljivimi hiti, kot sta Heartbeats in Pass This On) pa sta dve leti kasneje že neizbrisno zaznamovala svetovno popularno glasbo.

Žar na Olimpu, Olimp na žaru

Kaos je preprosto najboljše, kar je bilo kdaj ustvarjeno na filmu ali televiziji na temo grške mitologije. »Spoilerja« ne bi bilo smiselno prebrati, saj v seriji najbolj uživajo tisti, ki o grški mitologiji vedo nekaj ali nekaj več, in za njih je najpomembneje, kako je mit spreobrnjen, postavljen na glavo, ironičen in sarkastičen. Zaradi spoštovanja do tega, sicer majhnega dela občinstva »spoiler« enostavno ne more biti pošten. Serija je bila na platformi za predvajanje televizijskih vsebin Netflix prikazana naenkrat – vseh osem epizod prve sezone skupaj, tako da gledalca takoj popolnoma prevzame in obnori, tako časovno kot psihično. Je zlobna, brutalna, predrzna in neskončno zabavna vizija izbranih in sprevrženih starodavnih mitov, ki se nanašajo predvsem na Zevsa, Hero, Pozejdona, Dioniza, Prometeja, Hada, Perzefono, Meduzo, Orfeja in Evridiko, Minosa in Ariadno, Erinije in Mojre – preostali člani družine z Olimpa in drugi junaki in junakinje mitov so (za zdaj) izpuščeni, zato pa so tu begunci iz porušene Troje, kot sta Andromaha in Kasandra. Skoraj neznani mit o Kajnisu/Kajnidi je tu obujen, sicer v manj zahtevni obliki, a je ključen za popolnoma nepredvidljiv zaplet: gre namreč za spremembo spola.