Padla še ena ovadba, ki jo je zoper Muženiča zahtevala SDS

Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič ima na hrbtu že dolga leta tarčo, puščice vanjo pa streljajo predvsem iz SDS in njenega vplivnega kroga. Ena izmed teh je bila izstreljena v obliki kazenske ovadbe zaradi domnevnega oškodovanja evropskih sredstev, vložil pa jo je kar nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj, ki ga je na to mesto imenovala vlada Janeza Janše. Evropsko tožilstvo je zdaj ovadbo zavrglo.

Karneval neumnosti se izteka

Ta konec tedna bomo na pobudo SDS potrošili šest milijonov evrov za referendume o treh zakonih. V središču javne razprave je reforma RTV. O tem vprašanju je po desetih ali 15 letih razprave javnost verjetno že odlično poučena. Drugi referendum, to je vprašanje, ali naj volivci dovolijo koaliciji pod vodstvom Roberta Goloba povečati število ministrstev, meji na črni humor. Ker če koga v SDS resnično skrbi javna poraba, lahko izračuna, da so sami s koronskimi dodatki razdelili toliko evrov, da bi z njimi zagotovili plače 4000 ministrom za štiri leta. Tretji referendum, referendum o dolgotrajni oskrbi, pa v tej kampanji verjetno nastopa le zaradi rekla, da so vse dobre stvari tri. Je vprašanje, o katerem pobudniki in volivci še najmanj vedo.

Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike

Trditev o preobremenjenih splošnih in družinskih zdravnikih (v nadaljevanju: družinski zdravniki) v javnih zavodih je seveda utemeljena. Prav imajo, ko očitajo, da so odgovorni na različnih ravneh zdravstvenega sistema sistematično zanemarjali njihovo nezadostno število, podcenjevali njihovo vlogo v zdravstvenem varstvu, jih s slabšim vrednotenjem njihovega dela potiskali v neenakopraven položaj v primerjavi z zdravniki v bolnišnicah in dopuščali razraščanje materialnih razlik med njimi in koncesionarji, ki so prav tako plačani iz javnih sredstev. Dober pregled je – ne prvič – objavila dr. Antonija Poplas Susič, direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, v prejšnji številki Mladine. K njeni analizi dodajam, da je k zmanjševanju privlačnosti poklica družinskega zdravnika znatno prispevalo tudi več generacij učiteljev na medicinskih fakultetah, ki pred študenti nikdar niso prikrivali podcenjevanja kolegov v zdravstvenih domovih. Gre za velikansko krivico, ki se zadnjih 50 let dela družinskim zdravnikom in poklicu samemu, po mojem mnenju najpomembnejšemu in najodgovornejšemu med vsemi v zdravstvenem varstvu.

»Brez sovraštva nikoli ne zmagaš!«

Disneyjevi, Dreamworksovi in Pixarjevi animirani filmi so pretežno za otroke, a po malem tudi za odrasle, ki jih je treba motivirati, da bi otroke peljali na animirane filme. Ti bi lahko odrasle že kar vnaprej dolgočasili – in odbili. Da se to ne bi zgodilo, morajo v njih najti tudi kaj zase – magari v prikriti, sublimirani obliki. Zato so animirani filmi prepojeni s skrivnimi sporočili – s filmskimi referencami, ki ciljajo in zapeljujejo prav odrasle. Odraslim mežikajo in prikimavajo, pa tudi čestitajo: bravo, našli ste! Recimo: v Pixarjevem Svetu igrač najdete citate Lova za izgubljenim zakladom, Vojne zvezd, Osmega potnika, Popolnega spomina in Zvezdnih stez ter celo Friedkinovega Izganjalca hudiča, Kubrickovega Izžarevanja in Hitchcockove Vrtoglavice, ki je kakopak citirana tudi v nadaljevanju, Svetu igrač 2, v katerem so citirani še nekateri drugi hitchcocki, recimo Dvoriščno okno. Nekaj perverznega je v teh sublimnih sporočilih. Te reference so znak, da je v animiranih filmih nekaj prikritega – nekaj odraslega, mučnega, morastega, groznega, strašnega. Nekaj, kar ni za otroke. Nekaj, česar otroci ne razumejo.

Organizacije, ki krepijo pravno državo in spodbujajo aktivno državljanstvo

Nizozemsko zunanje ministrstvo že od leta 2008 podeljuje tulipan za človekove pravice, nagrado, namenjeno civilnodružbenim gibanjem po vsem svetu, ki mirno in inovativno krepijo človekove pravice in aktivno državljanstvo. Na lokalni ravni podobno nagrado podeljujejo posamezna nizozemska predstavništva, vendar le v državah, kjer velja, da je demokracija ogrožena. Precej povedno je torej, da se je nizozemsko predstavništvo v Sloveniji – glede na dvoletno strahovlado Janševe ekipe in na drugi strani neverjeten vzpon številnih civilnodružbenih gibanj – letos odločilo to nagrado podeliti pri nas.

N'toko

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Žive meje

Komentar / Gremo spet volit

Sredi Argentinskega parka v Ljubljani se je pojavil nov politični grafit. Ne piše »Fuck the police«, »Tukaj je Slovenija« ali »Vsi na ulice«, kot smo navajeni v urbanih središčih. Napis ni opremljen z obkroženim anarho A-jem ali kakšno nacistično runo, kot bi pričakovali od uličnih gveril. Ne norčuje se iz kakega politika, ne poziva nas k uporu ali bojkotu, ne kritizira sistema … Nasprotno, v Ljubljani so se leta 2022 našli neki novi radikalci, ki se jim očitno zdi potrebno sredi noči prinesti barvo v park in tvegati kazen, zato da na javno površino napišejo geslo, ki ga sicer lahko vidimo na jumbo plakatih po vsem mestu. Geslo, ki ga slišimo v vseh javnih in komercialnih medijih. Geslo, ki ga ponavljajo vsi politiki in vplivneži v državi. Sredi Argentinskega parka z velikimi belimi črkami piše »Gremo spet volit«. Človek bi rekel, da v Sloveniji ulica in establišment dihata kot eno.

Šport in (nepotrebna) plastika

Ker so naša mesta, polja, travniki, gozdovi in morja polni plastike, zadnja leta vendarle poslušamo pozive k streznitvi. Prihajajo celo iz političnih vrst. Evropski parlament je tako pred leti sprejel direktivo, da se omeji prodaja najbolj nepotrebnih plastičnih izdelkov. Veljati je začela lani in taksativno našteva plastične izdelke, ki niso več dovoljeni.

Novo vodstvo, stare navade

Javni štipendijski, razvojni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije je osrednja institucija v državi, ki deluje na področju štipendiranja dijakov in študentov, pa tudi deficitarnih poklicev. S pridobljenimi evropskimi sredstvi izvaja različne programe za razvoj kadrov, spodbuja zaposlovanje invalidov in ohranjanje delovnih mest zanje, zagotavlja pravice delavcev, če je delodajalec plačilno nesposoben, in pravico otrok do nadomestila preživnine.

Res ni denarja za meritve svinca pri otrocih iz Mežiške doline?

Z letošnjim letom se izteka veljavnost odloka, na podlagi katerega so se od leta 2007 pod taktirko okoljskega ministrstva v sodelovanju s koroškimi občinami in zdravstvenimi ustanovami izvajali ukrepi za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini. Program je na območju, obremenjenem z večstoletno tradicijo rudarjenja, zajemal ukrepe pri okoljskem in zdravstvenem delu z namenom zniževanja vrednosti svinca, kadmija in cinka v tleh na saniranih območjih ter znižanja vrednosti svinca v krvi otrok pod vrednost 100 mikrogramov na liter v vsaj 95 odstotkih primerov.

V kinodvoranah v Supernovi na Rudniku v Ljubljani še ne bi smeli predvajati filmov

Nakupovalno središče Supernova Rudnik se je nedavno razširilo in po novem k njemu sodi več kot 60 različnih enot, od trgovin in »zabavišč« do gostinskih lokalov. Znotraj Supernove že deluje tudi »najmodernejši kino v Ljubljani« Cineplexx Ljubljana Rudnik.

Sočutje do avtomobilskega laka

»Kromov trioksid je izjemno toksična snov. Je rakotvorna in teratogena – torej povzroča nepravilnosti ploda – snov, s katero je treba ravnati skrajno previdno. Bojim se, da niti delavci niti delodajalci ne vejo in se niti ne zavedajo, kaj pomeni izpostavljenost nevarnim kemikalijam. Nezaupanje je povsem utemeljeno. Kako je mogoče, da se vpliv neke skrajno toksične kemikalije pozna na laku avtomobilov, ne pa na človekovem zdravju?!« To svarilo zadnje dni ponavlja dr. Metoda Dodič Fikfak, strokovnjakinja, ki desetletja preučuje vplive industrijskih onesnaževal na zdravje. A primer nedavnega onesnaženja v Uniorju je alarmanten tudi z več drugih vidikov, zlasti z vidika ravnanj inšpektorata za okolje in prostor, ki ga od maja 2020, ko ga je na to mesto postavila vlada Janeza Janše, vodi Franc Rančigaj.

Janko Lorenci

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Kolumna

Komentar / Umetnost ali življenje?

Podnebni aktivisti so letos z juhami, pirejem itd. »napadli« nekaj slavnih slik v velikih muzejih; tarče so bili med drugim Monet, van Gogh, Botticelli, Klimt … Nedavno se je oglasila stoterica muzejskih direktorjev in aktiviste posvarila, da ogrožajo krhke umetnine, dragoceno last človeštva. Aktivisti pa so med »napadom« na van Goghove Sončnice vzklikali: Kaj je vredno več – umetnost ali življenje? Vas bolj skrbi varovanje slik ali varovanje našega planeta in ljudi?

dr. Bogomir Kovač

25. 11. 2022  |  Mladina 47  |  Ekonomija

Komentar / Ribarjenje v kalnem

Fiskalni okvir delovanja države in nove Golobove vlade je konec leta 2022 na prvi resni preizkušnji. Proračunska politika je tradicionalno in hkrati najpomembnejše ekonomsko merilo političnega vodenja države. In težave so podobne onim iz leta 2020. Namesto epidemije imamo sedaj energetsko krizo, nadaljuje se interventna zakonodaja, pa tudi težave s spremljanjem finančnih tokov države. Eno so finančni učinki interventnih ukrepov, drugo »očiščena« poraba in vedno bolj »inflatorni« prihodki. Od tod težave z rebalansom, pa tudi fiskalnim načrtovanjem za leti 2022 in 2023. V ozadju pa so tudi spremembe na ravni EU. Tu se spreminja celoten fiskalni okvir in s tem tudi presoje, kakšen je ekonomski položaj države. V igri so nova fiskalna reforma EU, drugačna fiskalna pravila in njihova uporaba. Fiskalni kaos v EU se namreč poglablja. Države se tretje leto zapored rešujejo s fiskalnimi intervencijami in zadolževanjem. Stara pravila ne držijo več, novih pa ni. In to je čudovit prostor za fiskalno ribarjenje v kalnem.

Strašno smešno

Britanski komik Jimmy Carr je v svojem predzadnjem standupu, že netfliksiranem in naslovljenem Njegov mračni material (His Dark Material), povedal vic o holokavstu, zaradi katerega so ga pozvali k odstopu. Ni odstopil. Njegov zadnji standup, Terribly Funny, sem predprejšnji torek gledal v Zagrebu – v Dvorani Vatroslava Lisinskega. Tokrat ni napovedal nobenega vica, ki naj bi mu uničil kariero. In tudi povedal ni nobenega vica, ki bi mu lahko uničil kariero. Nobenih vicev o holokavstu nismo slišali, pa čeravno je na začetku opozoril, da bo danes povedal nekaj groznih vicev – tudi o »Judih in ljudeh, ki jih imate radi«.

Lahko smo boljši

Bilo je sredi junija 2015, verjetno je bil ponedeljek dopoldan. »V Makedoniji sem. Na avtocesti, v taksiju. Avtocesta je polna biciklistov! Sirci, Afganistanci, Pakistanci, nekateri so iz Afrike. Vozijo se s kolesi. S kolesi, prav si slišal. Po avtocesti. Ob robu. Sem že govorila z njimi. S fotografom tudi. Ti napišem tekst?« Je že tako, da se je vse, kar je Ivana Djilas govorila v tistem trenutku, slišalo noro. Zakaj bi se Afganistanci vozili – s kolesi – po Makedoniji? Mar ni rekla, da je na avtocesti? Kaj delajo na avtocesti? Če ne bi klicala ravno Ivana Djilas ...