»Fajtamo dalje«

Malokdo se lahko pohvali s tem, da njegovim zamislim rade prisluhnejo svetovno znane vplivnice, kot sta Oprah Winfrey in Diane von Fürstenberg, ali pa političarke, kot sta Hillary Clinton in Jacinda Ardern. Ali s tem, da dni preživlja v družbi Nobelovih nagrajenk in aktivistk z vsega sveta. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je v tem pogledu izjema.

Davek na luksuz

Novi predlog podnebnega zakona, ki ga pripravlja ministrstvo za okolje, je v medresorskem usklajevanju izgubil člen o odpravi subvencioniranja fosilnih goriv, je pa vanj zdaj vključen drug dodaten ukrep, in sicer davek na zasebno letalstvo. Lastniki oziroma uporabniki zasebnih letal bodo morali plačati po 250 evrov za vsako osebo na letalu, predvideni letni izkupiček od novega davka naj bi bil nekaj manj kot 800 tisoč evrov.

Drugačen način vpisa v srednjo šolo

Učence v novem šolskem letu čaka nekaj sprememb. Med drugim bodo morali obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) opraviti tudi tretješolci, rezultati NPZ v 9. razredu pa bodo imeli večjo težo pri vpisu v srednje šole. Doslej so bili odločilni samo za tiste, ki so se ob velikem navalu na katero od srednjih šol znašli na spodnji meji omejitve vpisa, zdaj bodo – poleg točk, ki jih učenci zberejo z zaključnimi ocenami iz obveznih predmetov zadnje triade – sestavljali 40 odstotkov vseh mogočih točk (20 odstotkov iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine in 20 odstotkov iz matematike).

Država subvencionira nakup električnih koles (za prevoz na delo)

Od maja letos je na spletni strani Borzen mogoče oddati vlogo za subvencijo ob nakupu električnega mestnega, zložljivega ali tovornega kolesa. Subvencijo lahko pridobi vsaka oseba, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, davčno številko in je nakup e-kolesa opravila, potem ko je postala polnoletna. Med fizične osebe v tem primeru ne štejejo samostojni podjetniki, razen če fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, e-kolesa ne bodo uporabljale za opravljanje te dejavnosti. V letih 2024, 2025 in 2026 bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za subvencioniranje nakupa e-koles namenilo do štiri milijone evrov. Letos je Borzen od maja do septembra prejel 2999 vlog, od teh jih je bilo do zdaj obdelanih 2931, dodelil pa je za 1.207.344,47 evra subvencij. Do konca leta 2024 je na voljo še 792.655,53 evra sredstev.

Novo vladno partnerstvo

Na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ki je potekal na začetku tedna, je vlada sklenila novo partnerstvo. Konkretneje, gospodarski minister Matjaž Han (SD) je podpisal pismo o nameri s pobudo Slovenia Biotech Hills. Za kakšno pobudo gre?

dr. Bogomir Kovač

6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Ekonomija

Komentar / Prostorski kaos

Prostorsko načrtovanje je ogledalo urejenosti države, državni prostorski red določa temeljna pravila življenja ljudi. Na prvi pogled imamo glede tega vse, kar potrebujemo. Tu so moderni konceptualni okviri in usmeritve uravnoteženega trajnostnega razvoja. Dosegli smo konsenz med različnimi deležniki glede strategije razvoje Slovenije do leta 2050. Premoremo zavidanja vredno hierarhijo prostorskih zakonov in uredb. Zdi se, da je Slovenija ena najbolj urejenih članic EU. Realnost je kakopak precej drugačna. Prevladuje prostorsko razsvetljenstvo, ki pa ga nihče ne izvršuje, ker ga preprosto ne (z)more. To je svojevrsten cinizem naše mlade državne ureditve, kjer kaos in entropija naraščata z vsakim aktom dograjevanja sistema, od prostora, zdravstva, šolstva … Množica predpisov ne more nadomestiti učinkovitosti organizacije, manko strokovnosti in finančne podhranjenosti želenih sprememb. V Sloveniji kot majhni državi je prostor sam po sebi dragocena nacionalna dobrina. Glede na lego in raznovrstnost je njegovo obvladovanje naša osrednja konkurenčna prednost. Z drugimi besedami, upravljanje prostora je preprosto najbolj prezrt (makro)ekonomski problem te države.

Janko Lorenci

6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Kolumna

Komentar / Nekaj manjka

Osamljenost postaja nekakšna sodobna epidemija. Američane naj bi po nekaterih ocenah mučila bolj kot diabetes ali debelost. Za WHO je osamljenost grožnja za javno zdravje, Japonska in Anglija sta celo imenovali ministra za osamljenost.

Heni Erceg

6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Hrvaška

Komentar / Čas križev

Za začetek malo zgodovine za boljši vpogled v sedanjost, ki se krčevito trudi za boljšo preteklost. V glavnem, davnega leta 1945 so si partizanske enote 8. dalmatinskega korpusa strahovito prizadevale, da bi zlomile nemškega okupatorja in ustaše in osvobodile Mostar v zahodni Hercegovini. Bitke so bile težke, ker sta ta del Bosne pred »rdečo pošastjo« poleg nemških fašistov branili tudi legionarska 369. bojna, imenovana Vražja, in 9. ustaško-domobranska divizija, lokalna milica, skupaj 15 tisoč dobro oboroženih vojakov. Vso vojno je bila tu močna ustaška trdnjava, iz katere so prišli tudi najhujši klavci v Neodvisni državi Hrvaški, sam Mostar pa je za svoj antifašizem plačal visoko ceno – 750 padlih borcev in 1517 žrtev fašističnega nasilja, kar pomeni, da vsak osmi meščan ni dočakal svobode. V Jugoslaviji so potem prav v Mostarju uredili Partizansko pokopališče, izjemno delo velikega arhitekta Bogdana Bogdanovića, amfiteater nad mestom, kjer »mrtvi in živi zrejo drug v drugega s praznim pogledom«, kakor je resignirano ugotavljal graditelj, ko se je s smrtjo Jugoslavije začelo redno skrunjenje pokopališča, ki je vse do danes izpostavljeno izživljanju takšne ali drugačne sodrge. Tamkajšnje hadezejevske oblasti to niti najmanj ne skrbi, čeprav je pokopališče uvrščeno na Unescov seznam kulturne dediščine.

Politične zlorabe

Poimenovanje parlamentarna preiskovalna komisija obeta veliko. Tudi zamisel, ki se skriva za njim. Tovrstne komisije naj bi preverjale politično odgovornost funkcionarjev, po zaslišanju »osumljencev« in prič pa naj bi pripravile poročilo, ki ga nato sprejme parlament. To poročilo ima dve funkciji. Prva je simbolična, ker parlament ugotovi nepravilnosti, ima lahko potem posameznik težave v nadaljnji politični karieri. Druga je bolj otipljiva – ugotovitve komisije so lahko izhodišče za postopke, ki jih na podlagi poročila in v njem predstavljenih dejstev sproži tožilstvo. Do leta 2022 je državni zbor sicer ustanovil 38 preiskovalnih komisij, sprejetih pa je bilo le 12 končnih poročil.

Kaj je narobe s slovenskim štipendijskim sistemom?

V Sloveniji obstajata dve pomembni štipendiji: državna, ki naj bi omogočala čim daljše izobraževanje socialno šibkim dijakom in študentom, ter Zoisova štipendija, ki naj bi spodbujala nadarjene. Obe štipendiji ciljev ne dosegata v celoti, četudi bo odslej mogoče prejemati obe skupaj.

»Človek je bil ubit pred našimi očmi. Nobenega usmiljenja ni. Nenehno nas pobijajo.«

Ahmed Al Masri je profesor francoščine na Univerzi Al Aksa. Odraščal je v družinski hiši v kraju Bejt Hanun na severu Gaze. Po izraelskem vojaškem vdoru leta 2014 se je preselil v mesto Gaza, ker je menil, da bo tam življenje varnejše. Univerze Al Aksa, Bejt Hanuna in njegovega stanovanja v mestu Gaza ni več. Marsičesa ni več. Ahmed zdaj živi v šotoru skupaj z ženo in delom njene družine: starši in sestro s tremi otroki, starimi 18, 14 in 12 let. Trenutno so nastanjeni ob cesti blizu kraja Derbala na jugu Gaze. Intervju je bil opravljen prek aplikacije WhatsApp, ker ima Ahmed v telefonu nameščeno virtualno kartico eSIM, ki mu omogoča dostop do interneta prek izraelskega telekomunikacijskega omrežja.

Štipendiranje nadarjenih v okolici

Zoisova štipendija, torej štipendija, ki jo država daje nadarjenim dijakom in študentom, je v naši regiji unikat. Sosednja Hrvaška na državni ravni za študente ponuja le dve štipendiji, ena je namenjena študentom, ki imajo nižji socioekonomski status (ta ima tudi največ prejemnikov), druga pa je namenjena študentom znanstvenih, tehničnih, inženirskih in matematičnih študijskih smeri. Srednješolcem štipendije ponuja sklad Hrvatska za djecu (Hrvaška za otroke) v lasti države, a teh prejemnikov je razmeroma malo, letos jih bo 150. Nekaj štipendij za dijake in študente je na voljo še na lokalni ravni.

Neonacizem, rasizem in nepogrešljivi tuji delavci v vzhodni Nemčiji

V Nemčiji se pred deželnimi volitvami na vzhodu države, v Brandenburgu, Saški in Turingiji, še posebej močno krepi protitujska retorika. Na rasizem vzpenjajoče se skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) se z lastnim rasizmom odzivajo zmernejše desničarske, sredinske in druge politične stranke. Kaj pa tujci, migrantski in drugi tuji delavci? Ti so, kljub vsemu, za (vzhodno) nemško gospodarstvo »nepogrešljivi«, pravi najnovejša študija.