Išče se pravi moški

Valižanska pevka Bonnie Tyler je leta 1984 posnela skladbo Holding out for a hero (Čakam na junaka), v kateri se sprašuje, »kam so odšli vsi dobri moški in kje so vsi bogovi«, ki naj bi nam pomagali prebroditi najhujše. Glasbeni megahit, ki ga je še danes mogoče slišati na številnih plesiščih (ali pa vsaj po radijskih valovih), je opeval tradicionalno moške lastnosti in njihove adute – njihovo junaštvo in robatost, tisto pravo moškost, skratka.

V Ljubljani je na tisoče praznih stanovanj

Ljubljana doživlja stanovanjsko krizo, čeprav je veliko stanovanj v mestu praznih. Kot rešitev se ponuja progresivni nepremičninski davek, saj bi omejil špekulativno nakupovanje nepremičnin. Ministrstvo za finance namerava predlog davka na nepremičnine predstaviti do konca leta, pričakovati pa je nasprotovanje številnih vplivnih skupin.

Zajedavec, ki se kiti s tujim perjem

Ustvarjanje glasbe še nikoli ni bilo tako preprosto, kot je danes. Slehernik z osnovno digitalno pismenostjo in dostopom do spleta lahko – brez kakršnegakoli glasbenega (pred)znanja, posluha ali produkcijskih veščin – s programi, kot sta Suno in Udio, ki jih poganja umetna inteligenca, »ustvari« skladbo, ki bo, še posebej za neizurjena ušesa, zvenela izjemno pristno in prepričljivo – kot bi jo posneli dejanski glasbeniki. Enostavno vtipka besedni ukaz oziroma »prompt« – na primer »napiši melanholično klavirsko balado o ljubezenskih tegobah v slogu Adele, podloži jo z bogatim godalnim aranžmajem in pompoznimi bobni v slogu Phila Collinsa, komad zaključi z epskim kitarskim solom v slogu Jimmyja Pagea« – počaka nekaj trenutkov in program izpljune novo »avtorsko« skladbo, ki pa to pravzaprav ni.

Odiranje divjega prašiča za otroke

Sredi avgusta je v občini Renče-Vogrsko potekal že 11. tabor preživetja v naravi, namenjen osnovnošolcem, predvsem najmlajšim, otrokom od 6. do 9. razreda osnovne šole. Štiridnevni tabor je pripravila tamkajšnja civilna zaščita v sodelovanju s Slovensko vojsko, policijo, gasilci in lovci, otroci pa so se učili prve pomoči, kurjenja in kuhanja v naravi. Ter odiranja in razkosavanja kadavra divjega prašiča.

»Nepremičninski davek je najpravičnejši davek, ker ga plača tisti, ki nekaj ima, tisti, ki nima nič, pa ne«

Alenka Bratušek je bila prva predsednica slovenske vlade, in ko je leta 2013 prevzela to funkcijo, je Slovenija doživljala najhujšo gospodarsko in politično krizo. Potem je imela svojo stranko, en mandat je že bila ministrica za infrastrukturo, zdaj isto ministrstvo vodi drugič. Konkretno to pomeni, da je v vladi odgovorna predvsem za razvoj cestnega, železniškega in kolesarskega omrežja. Objektivno je odgovorna za vse cestne zastoje in redne kolapse v železniškem prometu – a kmalu bo bolje, pravi, nismo še tam, smo pa že blizu.

Vojna in mir / Kako smo se znašli na robu konca sveta?

Konec junija 1991 je v Sloveniji divjala vojna. Slovenija je razglasila samostojnost, zvezna vlada, ki jo je vodil Ante Marković, pa je enotam Jugoslovanske ljudske armade ukazala, naj zavzamejo mejne prehode, na katerih so slovenske oblasti začele postavljati znake z napisom Republika Slovenija. Vojska je odšla iz kasarn, na poti do mejnih prehodov pa so jo ustavile enote slovenske Teritorialne obrambe in policije, takrat imenovane še milica. Začelo se je streljanje, vključili so se letala in helikopterji, na obeh straneh so padale žrtve. Po nekaj dneh se je zdelo, da se bo v Sloveniji razplamtela totalna vojna. Z bombardiranjem civilnih ciljev, z večjo intenziteto spopadov, z veliko več žrtvami. Na kocki je bilo veliko življenj in usoda nekaj dni stare države.

Zakaj tak vik in krik normirancev?

Normiranci so v Sloveniji samostojni podjetniki, katerih poslovanje je poenostavljeno. Dohodnine ne plačujejo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ampak se predpostavlja, da so imeli 80 odstotkov stroškov, tako da znaša pri njih dohodninska osnova le 20 odstotkov prometa. Konkretno to pomeni, da polni samostojni podjetniki normiranci za prihodke do 50.000 evrov na leto plačajo le štiri odstotke davka. Za primerjavo, redno zaposleni, ki sicer lahko ob tem tudi uveljavljajo olajšave, morajo za dohodke med 25.750 in 51.500 plačati 33 odstotkov davka.

Grega Repovž

6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Uvodnik

Uvodnik / Za premožne gre

Kaj je samostojni podjetnik? Na kaj pomislimo, ko izrečemo to besedno zvezo? Seveda na to, kar je bilo mišljeno v izhodišču. Na našega vodovodarja, ki se je odločil za samostojno pot. Ni imel ničesar, le pridne roke, star kombi in znanje. Vse je stavil na to – in uspel. Spet drugi je odprl majhno picerijo. Iz nič. Sposodil si je denar od mame, obeh najboljših prijateljev, punca je vzela kredit, on pa je ustanovil s. p., najcenejšo in najbolj preprosto pravno obliko podjetja in začel peči pice. To je samostojni podjetnik v naših očeh. Samostojna podjetnica je tista naša znanka, ki je začela šivati zavese in ima danes že pet šivilj in ji gre dobro. A je vse naredila sama. Ali pa ta mlada punca, ki je začela delati torbice in jih prodaja na Instagramu.

Krik, ki se razlega še danes

Ko se Delia (Paola Cortellesi), rimska žena, mati, gospodinja in prekarka, zjutraj zbudi, ji njen brkati mož, Ivano (Valerio Mastandrea), najprej primaže klofuto. A Delia – ustavljena, zatrta, ponižana – ne ponori. Niti ne zbeži. Klofut – in tišanja – je vajena. Njena tašča je skočila s petega nadstropja. Počeše se in obleče v črno. Ob kičasti, sladkobni popevki, ki mladenkam – ne brez cinizma in samoironije – obljublja »okno v nove sanje«, »pomlad, praznik ljubezni« in »srečo v prihodnosti«. Piše se leto 1946, vojne je ravno konec, revščina je čedalje odurnejša, po Rimu patruljirajo ameriški vojaki, ljudje so čedalje obupanejši, njen mož je čedalje obupnejši. Jutri ne bo nič bolje. Ivano, proletarski grobijan, razžaljeni avtomat brutalne toksičnosti, samozvani veteran dveh velikih vojn, prve in druge, je sredi tretje vojne – proti ženskam. Še malo pa bodo dobile volilno pravico.

TV komentar / Življenje naših Romov

Novinarka Anka Pirš je specialistka za socialna teme v oddaji Tednik na TV Slovenija, ki vedno znova uspešno, kot zdravnik med kolonoskopijo, potuje po temnih, a zato nič manj ranljivih in pomembnih predelih naše družbe (črevesje je kljub vsemu organ, ki ga ljudje najbolj zanemarjamo, težko o njem govorimo, a je središče našega organizma; ko v njem nastopi bolezen, pa je vedno hudo). Novinarka Pirš se je tokrat odpravila v dve romski naselji, Dobruško vas in Kerinov Grm. Tako živo in človeško že zaradi narave medija tega ne more narediti noben tiskani medij ne radio. In tako so bili ti ljudje, o katerih se vedno znova govori brez imen, brez obrazov, brez čustev in človečnosti, tukaj pred nami. In so govorili o svojem življenju, svojih stiskah, svojih željah in bolečinah. Nenadoma je vesoljna Slovenija lahko dojela (kdor je seveda hotel in kogar ne polnita le slepa jeza in bes, ki ju v zatonu poletja stresa na Rome, lani na migrante, kdaj prej pa na izbrisane), da so Romi, tako kot vsi ostali, dobri, slabi, leni, suhi, debeli, stari, mladi; da ljubijo, so prizadevni, samski, poročeni, matere in očetje; delavni, zasanjani ali pa trpki, zgarani, premladi, prestari; da so v skrbeh – pač ljudje, kot vsi ostali. To je bil pomemben prispevek, ki ga lahko ponudi le televizija. A ne le v Tedniku, ampak v vseh oddajah in vedno. A kaj, ko je lažje goniti sovraštvo, nemalokrat tudi v elitnih oddajah, v Dnevniku in tudi Odmevih.

Več fosilnih goriv, več denarja v proračunu

Trošarine, ki jih država pobira pri prodaji pogonskih goriv, zlasti dizla, so zelo pomemben proračunski vir. Lani se je s trošarinami na energente in električno energijo v državni proračun natekla milijarda evrov (1,06 milijarde evrov). Naj ponazorimo drugače: s temi prilivi država financira celotno proračunsko soudeležbo za pokojnine (lani 1,12 milijarde evrov). Trošarine so največji, a ne edini javnofinančni vir, vezan na prodajo fosilnih goriv. Fosilna goriva »poganjajo« naše javne blagajne, finančno ministrstvo kot skrbnik javnih financ pa tudi leta 2024 vztrajno sabotira predloge, ki bi lahko spremenili te visoke fosilne prilive. Aktualna dokaza sta predlog podnebnega zakona in zadnji popravek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Oba namreč ohranjata spodbude, ki jih daje država nekaterim uporabnikom ob porabi in nakupu fosilnih goriv.

Vlado Miheljak

6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Dva leva

Komentar / Nespodobno povabilo

Najlažje je vselej Borutu Pahorju, ker ni niti moralen niti nemoralen, ampak preprosto amoralen. Prišel je na Bled in brez dilem in obotavljanja objel čez ramo Cipi Livni, ki so se je drugi izogibali kot garjave ovce, in fotografijo na omrežju X komentiral kot srečanje z »dolgoletno prijateljico«. Verjetno prijateljico še iz časov, ko je bila Cipi kot zunanja ministrica, podpredsednica vlade in članica vojnega kabineta ena najodgovornejših protagonistov operacije Uliti svinec, v kateri so leta 2008/2009 v 22 dneh pobili 1116 Palestincev v Gazi. On pa je takrat bil premier skrajno lojalne partnerice zavezništva.

Učinek razbite levice

Ta teden so bile v dveh nemških deželah regionalne volitve, v Turingiji in na Saškem. Gre za nekdanji vzhodnonemški deželi, ki sta v primerjavi z drugimi nemškimi deželami revni, Saška je celo najrevnejša med njimi. V Turingiji in na Saškem znaša BDP na prebivalca okoli 30 tisoč evrov, kar je približno toliko, kolikor je BDP v Sloveniji, le da je pri nas brezposelnost ali pa recimo stopnja revščine za tretjino nižja. Ta kontekst je pomemben za razumevanje, kaj se je v teh dveh deželah zgodilo. Imeli so volitve in v obeh deželah je slavila skrajno desna AfD, Alternativa za Nemčijo. V Turingiji, ki jo od leta 2014 vodi Levica (Die Linke), je AfD z 32,8-odstotno podporo dosegla zgodovinski izid. Prvič po drugi svetovni vojni je s tem v Nemčiji na nekih volitvah zmagala skrajno desna stranka.

Sami doma

Slovenska desnica si zdajle želi, da bi Romi izginili iz Slovenije. Malo prej si je želela, da bi iz Slovenije izginili migranti. Še malo prej si je želela, da bi iz Slovenije izginili begunci. In pred dobrimi 30 leti – po osamosvojitvi – si je želela, da bi iz Slovenije izginili priseljenci in njihovi otroci.

Epilog izmišljenega migrantskega napada(?)

Poročali smo o »incidentu«, med katerim naj bi bil junija letos na ljubljanskem mestnem avtobusu migrant napadel osnovnošolko. Novica se je kot požar razširila po družbenih omrežjih, nato pa so o njej začeli pisati še mediji, politiki z desnega političnega pola pa so incident izrabili za podpihovanje strahu pred migranti v času evropskih volitev. A izkazalo se je, da se dogodek v resnici ni zgodil, policija je preiskavo julija končala. Ostalo pa je vprašanje, kdo je odgovoren za širjenje neresnice.

Zora sončne dobe

Ugledna in vplivna revija The Economist je junijsko posebno številko naslovila Zora sončne dobe (angl. Dawn of the Solar Age), v njej pa navaja, da je sončna energija brez dvoma zmagovalec globalnega energetskega prehoda in razogljičenja, saj z eksponentnim razmahom, hitrim zniževanjem cen in trajnostnim energetskim sistemom močno prehiteva vso konkurenco. Proizvodnja sončne energije se podvoji približno vsaka tri leta, to pomeni, da se je v zadnjem desetletju povečala kar za desetkrat. Naslednje desetkratno povečanje pa bo že osemkrat preseglo proizvodnjo energije vseh jedrskih elektrarn na svetu, in sicer v krajšem času, kot navadno traja gradnja enega reaktorja. Pred 20 leti smo potrebovali dobro leto za gradnjo 1000 MW moči sončne energije (kar ustreza velikosti povprečne jedrske elektrarne), letos bo ta zmogljivost dodana tako rekoč vsak dan. To pomeni, da bomo zgolj v enem tednu zgradili več sončnih elektrarn kot je moč novih jedrskih elektrarn, ki so bile dokončane v Evropi in Ameriki v zadnjih tridesetih letih.