Grega Repovž

5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Uvodnik

Predsednik republike

Čeprav je bilo o ustavni ureditvi, ki določa položaj predsednika republike in njegove pristojnosti, v dobrih tridesetih letih izrečenih veliko tehtnih in tudi pavšalnih ocen, je po štirih predsednikih nove dobe, Milanu Kučanu, Janezu Drnovšku, Danilu Türku in tudi Borutu Pahorju, mogoče ugotoviti, da ima z ustavo določena funkcija ravno dovolj moči in teže. To se je pokazalo pri vseh štirih predsedniških osebnostih. Zaradi neposredne izvolitve je imel vsak izmed predsednikov dovolj javne moči, da sta mu zakonodajna in izvršna oblast v ključnih trenutkih morali prisluhniti ali pa prevzeti nase, da je predsednikova kritika ali podpora vplivala na stabilnost vladajoče koalicije in vlade. Hkrati ima slovenski predsednik v rokah dejansko moč, saj s predlaganjem ustavnih sodnikov vzpostavlja ideološki in politični temeljni okvir države.

Končno

Že tako in tako je vsakokrat presenetljivo, ko v naslanjaču, ki pripada sceni oddaje Intervju, ne zagledamo starejšega sivolasega možakarja, ki nam pripoveduje o svojih zaslugah za Slovenijo. Saj, to je običajen gost te oddaje, kajne? Zato smo vsakokrat veseli, ko se nasproti avtorja intervjuja (tokrat je bila to Ksenija Horvat, ki jo sicer od političnega prevzema javne televizije na tem mestu vidimo občutno manj pogosto kot prej, kar je seveda del SDS prevzgoje javnega servisa) znajde na primer kdo ženskega spola, mlajši, morda malce nenavaden, na primer brez velikih zaslug, ampak zgolj zanimiv in pameten. Tokrat je Ksenija Horvat v studio povabila Lina Juliana Koletnika, da bi z njim kot transspolno in nebinarno osebo na najbolj elementarni ravni govorila o tem, kaj sploh je transspolnost, kaj nebinarnost, kaj je ne nazadnje interspolnost. In pogovor je bil izjemno poučen, iz dveh razlogov: ker Koletnik o tem govori naravno, preprosto in z zavedanjem, da je za večino črka T v kratici LGBTQ najbolj zagatna in frustrirajoča, zato je treba biti v nagovoru enostaven in tudi počasen, na drugi strani pa zato, ker se Ksenija Horvat – in to je res njena velika kvaliteta – ni postavila v položaj kvazi poznavalca področja, temveč je zastavljala vprašanja, ki se pač pri vprašanju trans oseb ljudem dejansko postavljajo. Kako naslavljaš trans osebo? Kako sploh pride do vedenja in zavedanja, da si trans oseba? In seveda, so vse trans osebe tudi fizično spremenile spol? Pač ta vprašanja si ljudje postavljajo in treba jim je odgovarjati na ta vprašanja.

Pekel je že tu!

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je nedavno – še preden je zagorel Kras – opozorila, da bo vsa Slovenija zaradi podnebnih sprememb prav kmalu izgledala kot Kras. Pozabila pa je dodati, da bo Kras tedaj izgledal kot Luna. Kot distopična puščoba iz filmov o Mad Maxu. Še dva taka požara, pa bo lahko NASA tam posnela izkrcanje na Luni.

»Raje sem bil na barikadah kot v ozadju«

Dokler je bil ljubljanski škof, so njegove pridige in govori polnili medije, nato je prišlo obdobje, ko je kot prefekt in kardinal stopil v vrh Vatikana, zdaj pa je napisal knjigo spominov, tudi takih, ki so mu jih odsvetovali.

Menedžerji brez dveh dodatnih minimalnih plač

»Ljudje z najnižjimi dohodki - tisti z minimalci in malo nad njimi - bodo leta 2023 plačali manj davka, kot če se ne bi nič spremenilo,« je na predstavitvi popravkov zakona o dohodnini povedal minister za finance Klemen Boštjančič in napovedal njihovo uveljavitev s 1. januarjem 2023. Po projekcijah bi delavec z minimalno plačo prihodnje leto prejel neto 316 evrov več kot letos in 157 evrov neto več, kot bi prejel, če bi še veljal obstoječi dohodninski zakon, ki ga je mesec dni pred letošnjimi volitvami sprejela Janševa koalicija. Bodo pa precej manj kot bi ob veljavnem Janševem zakonu prejeli najbolje plačani iz najvišjega, petega dohodninskega razreda. Nekdo z mesečno plačo v višini šestih povprečnih plač, torej s plačo skoraj 12 tisoč evrov bruto, bi ob uveljavitvi predlaganih sprememb prejel prihodnje leto 1340 evrov neto manj kot letos in 1790 evrov neto manj, kot bi prihodnje leto prejel ob zdaj veljavnem zakonu.

»Nacionalni preiskovalni urad ni več avtonomen in samostojen«

Nekdanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, ki mu je pred sodišči uspelo dokazati, da ga je vlada Janeza Janše nezakonito odstavila, se je pred dnevi kot vršilec dolžnosti vrnil na položaj. Vmes je bil, kot številni drugi policijski funkcionarji, kazensko premeščen v policijski izobraževalni center v Tacnu, ki ga sicer opisuje s skorajda romantičnimi besedami. Tudi nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga politična desnica iz leta v leto povezuje z vedno novimi aferami, pravi, da mirno spi. Vse to sprejema kot sestavni del najbolj izpostavljenih funkcij v sistemu preiskovanja kaznivih dejanj.

Prva ovadba tudi za Hojsa?

Napovedi o popravi storjene škode in klicanju posameznikov na odgovornost smo, ko je oblast prevzela druga politična opcija, slišali že nekajkrat. A običajno so takšne obljube zvodenele, poprejšnje zamere so se pozabile, odgovorni so se premestili. Tokrat pa se, vsaj na notranjem ministrstvu in pri policiji, kjer je bil politični pritisk avtokracije prejšnje vlade najmočnejši, zdi, da ne bo ostalo le pri obljubah. In da bodo očiščenje policije najočitnejših kršilcev zakonodaje, ki je prvi pogoj za normalizacijo represivnega organa, res izpeljali.

Prerivanje za zlata zrnca

Žetev pšenice je končana, z njo pa prihaja odgovor na ključni vprašanji: ali bomo na jesen imeli zadosti kruha in kakšne bodo cene zanj? To se je že pred mesecem dni vprašala tudi vlada, in da bi prebivalstvu zagotovila zadostno preskrbo po čim bolj ugodni ceni, pripravila razpis za odkup 40.000 ton pekovske, torej najbolj kakovostne pšenice. Ali ji je namera uspela, bo jasno 16. avgusta, ko bo Zavod za blagovne rezerve odprl ponudbe zainteresiranih prodajalcev žita. Kot vse kaže, bo med njimi le malo slovenskih pridelovalcev.

Resen udarec za slovenščino

»Podnapisi so besedila, ki jih v slovenščini bere največ ljudi, več kot knjige in časopise, tudi več kot zapise na Facebooku, Twitterju ali opazke pod fotografijami na Instagramu,« je pred dobrim letom v Delovi kolumni ugotavljal Kozma Ahačič, jezikoslovec, literarni zgodovinar, raziskovalec na ZRC SAZU in oče spletnega portala Fran. Ob silovitem vzponu spletnih platform za pretakanje avdiovizualnih vsebin se med zavzetimi branilci slovenščine porajajo skrbi, saj nekatere vodilne pretočne platforme, kot sta Netflix in Disney+, slovenskemu občinstvu ne zagotavljajo podnapisov v maternem jeziku. Kot je nedavno na Twitterju povzel Ahačič, gre za »še en resen udarec za slovenščino«. Platforme, kot sta HBO Max in Apple TV+, skrbijo za slovenske podnapise. Zakaj se ne zganeta še Netflix in Disney+?

Sistematične kršitve človekovih pravic

Že pred volitvami je sedanji predsednik vlade Robert Golob napovedal abolicijo za vse, ki so bili med epidemijo z globami po krivem na ta ali oni način kaznovani v času prejšnje vlade. Že tedaj je bilo jasno, da splošne abolicije ne bo, to je potrdila tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ko je napovedala, da bo ministrstvo do jeseni pripravilo analizo stanja glede izrečenih kazni in pravne podlage za abolicijo za tiste, ki se jim je zgodila krivica. A uspehi, ki jih pred sodišči v konkretnih primerih dosega Pravna mreža za varstvo demokracije, kažejo, da splošna abolicija oziroma izbris kazni z vsemi globami, ki so se izrekale nezakonito, morda ne bi bil tako nesmiseln.

Grožnja svetovnemu javnemu zdravju

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je odločila, da opičje koze pomenijo grožnjo svetovnemu javnemu zdravju. Gre za alarm najvišje stopnje, ki ga lahko izda WHO; podobno je to oznako januarja 2020 nadela tedaj novemu koronavirusu. Kljub temu se še ni treba bati, da bi pandemija opičjih koz dosegla razsežnosti pandemije covid-19, vendar previdnost ni odveč, opozarja WHO. Do začetka tedna je bilo po vsem svetu zunaj Afrike, kjer je virus sicer endemičen, zaznanih že več kot 20 tisoč okužb, od tega kar 80 odstotkov v Evropi. V Sloveniji smo zaznali nekaj več kot 30 primerov.

Vlado Miheljak

5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Dva leva

Obe sta slabši

Če v teh vročih nočeh ne morete spati ali vas razburjajo izpadi vam ljubih predsedniških kandidatk, si je vredno ogledati eno najboljših aktualnopolitičnih epizod risane serije o Simpsonovih. Serija se praviloma skrajno duhovito odziva na vsakokratne ameriške volitve. Na predzadnjih, denimo, je Homer, oče družine Simpson, razkril, da se je malo nagibal k temu, da bi volil Trumpa, a mu je soproga Marge zagrozila, da potem ne bo več seksala z njim. »In tako sem postal demokrat,« je Homer resignirano razkril svojo politično genezo in aktualno preferenco. No, najboljša pa je zagotovo »volilna epizoda« z naslovom Citizen Kang, ki obdela davne volitve leta 1996, na katerih sta se pomerila Bill Clinton in izzivalec Bob Dole. Namreč, v prvi zgodbi osme sezone sta zunajzemeljska reptila Kang in njegova sestra Kodos s planeta Rigel VII ugrabila Homerja, ki je nič hudega sluteč ribaril, in ga odpeljala na svoje vesoljsko plovilo. Med zasliševanjem o voditeljih zemljanov je Homer omenil, da so pred durmi ameriške volitve, na katerih se odločajo med Clintonom in Dolom. Tuji bitji sta nato ugrabili oba kandidata, ju stlačili v nekakšne replikantske epruvete, prevzeli njuno podobo in se spustili v predsedniško tekmo ... No, na vrhuncu kampanje se je Homerju nekako uspelo vriniti med replicirana kandidata in posvariti volivce: »Amerika, dobro si oglej svoja kandidata! Ti niso nič drugega kot prikriti vesoljski reptili.« In ko jima je snel maske, je Kodos cinično nagovorila šokirano množico: »Res sva zunajzemeljski bitji. Toda kaj lahko storite? Enega od naju boste na koncu morali izvoliti.« In so izvolili Kanga, ki je bil replika Clintona. Ta je ljudstvo zasužnjil in ga prisilil v gradnjo medplanetarnega laserskega topa za napadanje drugih planetov in civilizacij. A tako bi bilo tudi, če bi izvolili Kodos, se pravi Dola. Dobro, to je Amerika, boste porekli. Med demokrati in republikanci pač ni prave alternative. Tretji kandidat pa je marginalen. No, pri nas je podobno in hkrati – kar je še huje – drugače. Podobno v toliko, da je izbira med Kosovo in Pirc Musarjevo izbira med dvema slabima kandidatkama. Tretji kandidat pa je še slabši, a ni marginalen in bo vsekakor izvoljen, če ne boste želeli izbrati med Kangom in Kodos. Se pravi, med Natašo in Marto.

Strah pred pornografijo

Pri zavodu Iskreni so pred dvema mesecema začeli oglaševati spletno stran osvobojen.si, ki naj bi ljudem pomagala pri zdravljenju odvisnosti od pornografije. Njen pobudnik je Vid Planinc, ki želi na podlagi lastne izkušnje zasvojenosti pomagati tudi drugim – predvsem kristjanom. »

Tudi v Sloveniji se zanašamo na tuje delavce, ti pa pogosto delajo v slabih delovnih razmerah

Na Hrvaškem so odprli Pelješki most, ki pred mejo z Bosno in Hercegovino povezuje kopno s polotokom Pelješac. Vendar se skupaj s hvalnicami projektu, pojavljajo očitki o neznosnih delovnih razmerah kitajskih delavcev, odgovornih za gradnjo mostu. Razmere naj bi spominjale na suženjstvo, omejena naj bi jim bila svoboda gibanja in domnevno niso bili plačani po postavkah, ki veljajo na Hrvaškem, so pred kratkim v evropskem parlamentu opozorili nekateri evropski poslanci, med njimi poslanec Zelenih Daniel Freund.