»Nekatere občine celo umetno ohranjajo težave v romski skupnosti«

Negativen odnos do romske skupnosti se krepi, celo najvišji predstavniki države uporabljajo težke besede. Zdi se, da se bliža čas obračuna in discipliniranja etnične manjšine, ki je – če poslušamo njene najglasnejše kritike – desetletja brezskrbno uživala privilegije in popolnoma zanemarila svoje dolžnosti. O tem in drugih stereotipih in predsodkih ter tudi o povsem resničnih težavah Romov smo se pogovarjali s predsednikom Romskega akademskega kluba, organizacije, ki združuje dobršen del višješolsko izobraženih slovenskih Romov.

Nekateri politiki so prepričani, da celo njihov drek diši

Nobenega dvoma ni bilo, da bodo konservativni mnenjski voditelji in politiki doma in po svetu poskušali olimpijske igre v Parizu izrabiti za prizorišče kulturnega boja. Vsi nastavki so bili tam. Igre so sledile burnim predčasnim volitvam, na katerih je združena levica preprečila pohod skrajno desnega Nacionalnega zbora na oblast, kar naj bi pomenilo, da je že tako deviantna, z migranti prepredena »Macronova« Francija dokončno zašla. In da bo namesto olimpijskega duha tokratne igre zagotovo preveval duh »woke« ali prebujenske ideologije, domnevne ideologije skrajnega liberalizma in politične korektnosti, ki jo konservativni blok tako rad pripisuje »zlovešči levici«. Da bi to dokazali, so bili na desnici pripravljeni lagati in izkrivljati resnico, na vlak sovraštva pa so brez pomislekov prisedli tudi naši domači prostaki.

Grega Repovž

9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Uvodnik / Orbán kot mirovnik?

Čudna razprava se vnema v teh dneh v Sloveniji. O Viktorju Orbánu, madžarskem premieru, v Sloveniji vemo več kot v večini drugih evropskih držav, tako je zaradi njegovega dolgoletnega zavezništva z Janezom Janšo ter seveda njegovega medijskega, ekonomskega in tudi političnega vpliva v Sloveniji. Nekaj je neizpodbitno: gre za populista, nedemokrata, človeka, ki preganja manjšine, politika, ki nima nobenih težav pri širjenju sovraštva, ki nadzoruje celoten madžarski medijski prostor ter celotno ekonomijo, ki je omejil delo intelektualcev in kritikov, iz države izrinil vse mednarodne institucije. Svojo politiko gradi na teorijah zarot. Je avtokrat sodobnega časa, zgled Janezu Janši, prijatelj drugih evropskih avtokratov, z Aleksandrom Vučićem in seveda Vladimirjem Putinom vred.

TV komentar / Pogovor o medijih, na katerega smo čakali

Ob ogledu zadnje oddaje Pogovori o prihodnosti na TV Slovenija, tokrat o medijih in digitalizaciji, smo samo utrdili prepričanje, ki smo ga v tej rubriki že zapisali: novi format televizijske oddaje, v kateri vlogo voditelja prevzame eden od treh gostov, potrebuje voditelja. Izkušenega voditelja. Tokrat se je pač zgodilo, da je bil eden od gostov novinar, še več, novinar Vala 202 Radia Slovenija, ki bi ga, ob kopici zanimivih in kakovostnih oddaj, ki jih pripravlja tamkajšnja ekipa, zlahka postavili za zgled modernega medija, od katerega bi se česa lahko naučila tudi televizija na drugi strani Kolodvorske ulice. Predsednik Društva novinarjev Slovenije in novinar Gašper Andrinek se je v vlogi voditelja, kot bi pričakovali, odrezal odlično, pogovor je imel rep in glavo in rdečo nit, prihodnost novinarstva pa sta s prav takšnim občutkom presojala tudi profesor novinarstva dr. Marko Milosavljević in urednica spletnega portala N1 Neda Došenović.

»Avtov ne damo!« / Nove manipulacije, s katerimi NSi svari pred zelenim prehodom

Nova Slovenija je prejšnji mesec na družbenih omrežjih objavila, da naj bi vlada Roberta Goloba uvajala »nove norosti«, ki sodijo k zelenemu prehodu, tokrat omejitev hitrosti v naseljih na 30 km/h, odpravo pravice do parkiranja za zaposlene in takso za vstop v Maribor in Ljubljano. Sklicevala se je na osnutek posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), strategije, kako doseči ogljično nevtralnost, ki so jo morale države članice EU pripraviti in sprejeti že pred časom, zdaj pa v vladi pripravljajo posodobitve.

Prestrašeni inšpektorji

Ko je bilo konec novembra lani s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem odvzetih 24 glav živine, ki je živela na prostem v blatni kotanji, je bilo mogoče slutiti, da se zgodba ne bo končala tam in tedaj, kot je to pri odvzemih trpečih rejnih ali pa hišnih živali v navadi. Da je v ozadju večji načrt in višji cilji, je bilo jasno, ko so se ravno v tem primeru na noge dvignile kmečke interesne organizacije – Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica – ter politične stranke z desnice in navsezadnje, ko je zastopanje kmeta prevzel sam osebni odvetnik Janeza Janše, Franci Matoz. Zdaj, dobrega pol leta kasneje, je jasno, da jim je načrt – ohromitev inšpekcijskega nadzora za dobrobit živali – uspel.

Vlado Miheljak

9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Dva leva

Komentar / Lov na rdeča vohuna

Ne, ne, če ste patrioti in imate zares radi svojo državo, potem si niste naredili usluge, če ste spremljali ekskluzivne izjave in interpretacije državnega sekretarja Volka v zadnjih dneh. Bil je tako zadovoljen s svojo vlogo in svojo pojavo, da mu je ušlo veliko več, kot bi spretni diplomat smel povedati. Ampak ja, pravi patriot mora biti, prosto po pokojnem ameriškem okoljskem anarhistu in avtorju Edwardu Abbeyju, vedno pripravljen braniti svojo deželo pred lastno vlado. Zato se je vredno soočiti tudi z največjimi bizarnostmi in abotnostmi, ki nam jih v teh dneh prodajajo. No, očitno je Vojko Volk postal prvo govorilo te vlade. Iz njegovih dosedanjih izjav, potrjevanj ali zanikanj posameznih domnev se da rekonstruirati tudi misteriozna zgodba o ruskih vohunih. Vohuna sta bila aretirana, priprta, procesirana in posojena zaveznikom na podlagi namigov in kar neposrednih pobud tujih obveščevalnih služb. Za standarde pravne in demokratične države je nenavadno, da je celoten proces potekal v tajnosti in ne morebiti zaprt za javnost le v posameznih delih. Kako naj bo v interesu javnosti tajni sodni proces?

Pridi nocoj na referendum

Magnificov koncert v Tivoliju (konkretneje novela odloka o krajinskem parku Tivoli) je del lokalne politike in civilne družbe spodbudil k zbiranju podpisov za občinski referendum. Če bo zbranih nekaj več kot 11 tisoč podpisov ljubljanskih občanov, bo to prvi referendum te vrste v glavnem mestu po osamosvojitvi.

Kot kaže, bo Tomaž Vesel brez posebnih težav postal evropski komisar

Ko tole pišemo, še ne vemo, kako se je v četrtek odločil parlamentarni odbor za evropske zadeve, smo pa lahko prepričani, da je podprl kandidaturo Tomaža Vesela za novega evropskega komisarja. Že pred dnevi ga je potrdila vlada, zdaj tudi parlament, pri čemer mnenje poslancev ni zavezujoče. Konec avgusta Vesela čaka še pogovor z Ursulo von der Leyen in potem končna – če se bodo evropske zvezde vrtele v pravo smer – potrditev pred evropskim parlamentom. Vesel naj bi po Janezu Potočniku, Violeti Bulc in Janezu Lenarčiču postal četrti slovenski komisar. Ima visoke cilje. Napovedal je, da ga zanimajo področja proračuna, administracije in širitve EU, da pa je odprt tudi za kaj drugega. Kateri resor bo vodil, če ga sploh bo, bo najprej pretehtala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Izrabljena tragedija / Od lažne novice do množičnih izgredov

Umor treh deklic na plesni prireditvi, katere osrednja tema je bila glasba Taylor Swift, je skrajna desnica v Veliki Britaniji – dodajmo, da povsem pričakovano – zlorabila kot politično orožje. V Združenem kraljestvu so se izgredi nasprotnikov priseljevanja razširili iz mesta Southport, kjer se je napad zgodil, tudi drugam, v London in Manchester, na primer, in so trajali več dni. Pravzaprav trajajo še vedno. Politični skrajneži so torej čas, ki bi moral biti namenjen žalovanju, izkoristili za doseganje svojih ciljev in širjenje nasilja.

Film o fantih, ki ustanovijo hip hop bend

Kneecap je energičen, maničen, bujen, okreten, rezek, duhovit, vizualno nervozen, jezen, ansambelski, nadrealističen in kultoiden kot Trainspotting, le da škotski nacionalizem zamenja s severnoirskim. Trainspotting je bil film o narkičih, ki jih poganja bajen, trendovski soundtrack – Kneecap je film o narkičih, ki sami ustvarijo bajen, trendovski soundtrack. Trainspotting je bil film o fantih, ki bi lahko ustanovili brit pop bend – Kneecap je film o fantih, ki ustanovijo hip hop bend. V Trainspottingu so fantje skušali preživeti depresivni Edinburgh – v Kneecapu pa fantje oživijo depresivni Belfast, ki potrebuje veliko kokaina in ketamina, veliko hedonizma, veliko seksa in veliko karnevala, da bi se znebil tistega mučnega, težkega posttravmatskega sindroma, ki je ostal po podpisu velikonočnega sporazuma (1998) in koncu vojne med republikansko armado in britanskimi kolonisti. Liam Óg Ó hAnnaidh in Naoise Ó Cairealláin, najboljša prijatelja, mala dilerja z živim smislom za repanje, odvisna od globokega interneta in alergična na Margaret Thatcher, ter JJ Ó Dochartaigh, gimnazijski učitelj, ki komaj čaka, da se znori, igrajo sami sebe, na odru pa postanejo Mo Chara, Móglaí Bap in DJ Próvaí.

Ribarjenje v kalnem

V veliko pastelno rožnato hišo na Primožičevi ulici 35 sredi ljubljanskih Črnuč se je leta 2017 vselila štiričlanska družina, ki naj bi prihajala iz Buenos Airesa. Glavi družine, osemintridesetletni Ludwig Gisch, strokovnjak za računalništvo, in njegova partnerica Maria Roso Mayer Munos, ljubiteljica umetnosti in galeristka, sta v poslovni stavbi na Parmovi ulici, v kateri med drugim deluje tudi podjetje Lesnina, odprla pisarni svojih novoustanovljenih podjetij: Gisch je vodil majhno zagonsko podjetje DSM&IT, usmerjeno v informacijsko-tehnološke storitve, Mayerjeva pa je iz provizorične pisarne kurirala komercialno galerijo, imenovano Art Gallery 5’14.

Labodji spev

V popu se je, če želiš, da si te oboževalci zapomnijo in da tvoje ime ne zbledi čez noč, treba znati posloviti v velikem slogu. Na primer tako, da napoveš evropsko »turnejo«, ki bo pravzaprav potekala zgolj v enem mestu, posebej za to priložnost pa zgradiš pop-up stadion in okoli njega svoj mali Disneyland.

Heni Erceg

9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Hrvaška

Komentar / Etno spomini

Prijatelj pravi, da bi na vseh grobiščih – in teh na Hrvaškem in v Srbiji res ne manjka – postavil napis: Politikom in psom dostop prepovedan! S tem o psih se ne strinjam, saj so plemenitejša bitja od politikov, ki te dni visokim temperaturam in možnosti možganske kapi navkljub lazijo po svojih državicah in se posvečajo tako imenovani kulturi spominjanja. Na mrtve. Svoje! Ki so jih pred milijonom let ubili pripadniki »nasprotne strani« in so še kako pomembni za nenehno politično manipuliranje in spreminjanje pietetnega spomina v profane politične točke. Sploh pa, kakšna kultura spominjanja na območju, kjer vojni zločinci še dandanes veselo hodijo naokrog – na Hrvaškem in v Srbiji – obsojene vojne mrhovinarje pa slavijo kot junake?

Karpo Godina / Subverzivni humanist

Karpo Godina je svojevrsten unikum slovenskega filmskega, pa tudi širšega ustvarjalnega prostora. Direktor fotografije in snemalec, režiser, scenarist, montažer in pedagog, vsestranski filmski erudit ter ljubitelj in podpornik sedme umetnosti, ki je lani dopolnil osemdeset let, se že dolga desetletja s posebno posvečenostjo predaja filmu. Z nepozabnimi in kultnimi kratkometražnimi in celovečernimi filmi je scela zaznamoval in obogatil slovensko, jugoslovansko in svetovno filmsko prizorišče, kot profesionalni režiser kratkih filmov in kot direktor fotografije pa se v zgodovino zapisal tudi kot eno ključnih imen tako imenovanega jugoslovanskega črnega vala. Eden naših največkrat nagrajenih filmskih ustvarjalcev je med drugim prejel Prešernovo, Badjurovo, Štigličevo in Župančičevo nagrado za življenjsko delo, poleg tega je edini slovenski avtor z retrospektivo filmov v slovitem newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMa.

Prepoved igrifikacije

TikTok, najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, je leta 2018 začel ponujati spin-off sestrsko aplikacijo TikTok Lite, okrnjeno različico aplikacije, ki od pametnih telefonov terja manj spomina in deluje tudi pri slabši spletni povezavi. Sprva je bila dostopna le na južnoazijskem trgu, kjer je izjemno priljubljena – preštela je že dobro milijardo prenosov –, aprila pa se je (poskusno) predstavila tudi v Evropi, a zgolj v Franciji in Španiji. Tam je zaradi sporne funkcije, imenovane »program nagrajevanja«, dvignila ogromno prahu, zdaj se ji je odločno uprla evropska komisija.