Bruselj od članic EU pričakuje konkretne predloge glede sprejema beguncev

Evropska komisija od držav članic EU do sredine septembra pričakuje konkretne predloge glede sprejema beguncev, tudi iz Afganistana, je za časnik Die Welt dejal govorec komisije Christian Wigand. O razmerah v Afganistanu, tudi z vidika migracij, bodo sicer v torek razpravljali notranji ministri EU.

»Politika se preveč ukvarja sama s sabo, preveč dela za svoj lasten namen«

"Verjamem v nov začetek, v preseganje grobih razkolov na relaciji vi in mi. Če želimo uspešno voditi državo in delati za dobro ljudi, bodo v politiki in med ljudmi potrebni široki konsenzi. Politika se preveč ukvarja sama s sabo, preveč dela za svoj lasten namen, zato ljudje čutijo, da nimajo vpliva na sprejemanje odločitev, da njihov glas nič ne šteje. Naša naloga je motivirati ljudi, da se bodo odpravili na volišča, in jih prepričati, da bo njihov glas štel. Grozi nam, da bomo na naslednjih volitvah priča še večji apatiji, saj ljudem dajemo občutek, da smo skregani, da smo nesposobni za dialog in nemočni pri sklepanju dogovorov."

Damjanovič prevzema vodenje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti

Vlada je v četrtek razrešila Damjana Damjanoviča s položaja vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo in s 1. septembrom na ta položaj imenovala Barbaro Koželj Podlogar. Damjanovič bo s 1. septembrom prevzel vodenje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Znanstvenik, ki je začrtal temelje sodobnega računalništva

V Mini teatru bo danes ob 20.00 premiera velike evropske uspešnice Turingov stroj, francoskega dramatika Benoita Solesa, ki je nastala po motivih drame Hugha Whitemorea: Breaking the Code in romana Andrewa Hodgesa: Alan Turing - The Enigma. Drama na prvovrsten način povzema zgodbo o Turingu, kako je v času druge svetovne vojne dešifriral nemški kodirni sistem Enigma in kako je njegova homoseksualnost in obsodba družbe takrat uničila njegovo življenje.

Nedeljska poezija #80

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Barbare Pogačnik iz zbirke Alica v deželi plaščev.

Za generalnega direktorja policije so slovenski neonacisti nenasilna subkultura

Politično dirigirana policija se je nehote vključila v opravičevanje neonacističnih in drugih ekstremističnih skupin v Sloveniji. Njeno posredno priznanje vsebuje dragocen indic njene politizacije, izdala jo je kar nerodna dikcija.

O učinkovitosti ivermektina še ni dovolj dokazov

V začetku avgusta je uporabnica twitterja v poštni nabiralnik prejela letak, na katerem so zagovorniki zdravila ivermektin trdili, da je to primerjavi z zaščito ob cepljenju bolj učinkovito v preprečevanju okužbe s covidom-19. Po njihovih navedbah naj bi že ena 12-miligramska kapsula enkrat na teden verjetnost okužbe zmanjšala za 90 odstotkov.

FOTOGALERIJA: Petkovi protestniki opozorili na krepitev nacizma in fašizma 

Petkovi protestniki so se teden dni po pohodu na Triglav znova zbrali na Trgu republike, kjer so izpostavili "katastrofalno politično situacijo v Sloveniji". Ponovno so zahtevali odstop vlade in se odpravili do poslopij političnih strank, kjer so jim izročili javne pozive, naj se tudi z dejanji izjasnijo glede podpore neonacističnim gibanjem.

»Samo tega ne, da bi se kdo lotil največjega bullyja v državi«

"Ko nas z besedami nadleguje premier, je to ok, ko pa njega z besedami nadleguje državljanka, je to neprimerno, nedostojno, neokusno, nekultivirano, nepotrebno. Samo tega ne, da bi se kdo lotil največjega bullyja v državi. /.../ Janez Janša je steber dostojanstva, ko žaljivke, sovraštvo in cinizem deli mrtvo hladno in nesentimentalno. Hladen kot špricar. On državljane lahko napada, ker to počne umirjeno in preračunljivo, državljani pa se ne smejo odzivati, če to počnejo vehementno, nekalkulirano in transparentno. S škodljivci bi po mnenju moralno superiorne Slovenije morali polemizirati omikano, ob kavi ali čaju in kakem prigrizku, pokramljati o razlikah v temeljnih vrednotah, potrpeti, če smo označeni za svinje, drhal in prostitutke, najti bi morali skupne točke, vzpostaviti dialog. Dialog, ki brez izjem služi sovraštvu, da vsakič znova povozi kulturo strpnosti, spoštovanja in solidarnosti."

»Nobena škoda ni, če gre Madžarska iz Evropske unije«

"Evropi v Bruslju hoče komandirati predsednik Madžarske, ki je avtoritaren. Nobena škoda ni, če gre Madžarska iz Evropske unije, ker takih ljudi EU ne potrebuje. Danes se ta avtoritarizem imenuje tudi globalizem, nova politična, kulturna in tehnična teorija. S tehniko so globalisti sicer non plus ultra: če vstane od mrtvih kdo iz prejšnjega stoletja, bo rekel, kako je mogoče, da imaš telefon v žepu in govoriš, s komer želiš ... Ampak globalizem je kot komunizem, ki je hotel, da bi bili vsi narodi enaki. Potem pa govorijo vsi narodi en sam jezik: Rusi so ruski jezik vsilili na Poljskem, Češkem ... To ni demokracija. Globalisti danes pravijo, da je nacionalist, kdor je zvest svojemu jeziku in narodu. A noben človek, ki je zvest svojemu narodu, noče biti prvi ... No, nekateri že, Nemci so trdili 'Deutschland über alles', in to je najhujši nacionalizem. Pa niti naš narod ni zmeraj perfekten."

»Kritična misel se ne bi smela obsojati le zato, ker ni skladna z nazori trenutne politične garniture«

Prejšnji petek se je na Triglav povzpela skupina protestnikov, ki sicer že več kot 70 tednov protestira proti trenutni vladi. Njihovemu vzponu je sledilo srečanje s predsednikom vlade Janezom Janšo in notranjim ministrom Alešem Hojsom. Med protestniki je bil tudi redni profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je bil nato deležen napadov s strani medijskega konglomerata blizu stranki SDS. V podporo so mu stopili njegovi študenti in drugi strokovni delavci s fakultete. V nadaljevanju delimo njihovo pismo podpore v celoti.

Vodja svobodnjakov obsojen zaradi korupcije

Deželno sodišče na Dunaju je včeraj nekdanjega avstrijskega podkanclerja in vodjo svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja spoznalo za krivega korupcije in ga obsodilo na 15 mesecev pogojne kazni. V zameno za spremembo zakonodaje v korist zasebni kliniki naj bi FPÖ prejela več tisoč evrov. Strache obtožbe sicer zavrača. Gre za prvi postopek v povezavi z afero Ibiza, ki je odnesla vlado svobodnjakov in ljudske stranke.

Nova Zelandija znova podaljšala ustavitev javnega življenja

Novozelandske oblasti so v petek znova podaljšale ustavitev javnega življenja zaradi izbruha koronavirusne različice delta do naslednjega tedna, omejitve v žarišču Auckland pa bodo verjetno trajale še dlje. Novozelandska premierka Jacinda Ardern je ob 70 novih primerih okužb ocenila, da bodo kmalu doživeli vrhunec izbruha, če se bodo držali omejitev. "Naše poslanstvo je, da si močno prizadevamo za to, da ukrivimo in sploščimo krivuljo," je o okužbah dejala Ardernova.

Slovenska kratka filma uvrščena na uveljavljena tuja festivala

V tekmovalnem programu 24. Festivala kratkega filma v Bruslju, ki poteka od 28. avgusta do 5. septembra, bo prikazan kratki igrani film Dom je, kjer je hiša režiserja Petra Cerovška, kratki igrani film Delčki scenarista in režiserja Arona Horvatha pa se je uvrstil na danski mednarodni filmski festival Odense, so sporočili s Slovenskega filmskega centra.

Na TV Slovenija zaskrbljeni zaradi razrešitve direktorice in napovedanih programskih sprememb

Aktiv novinarjev informativnega programa Televizije Slovenija je na generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha in programski svet RTVS naslovil dopis, v katerem je opozoril na zaskrbljenost številnih članov "zaradi nedavnih dogodkov ob razrešitvi direktorice Televizije Slovenija" in neformalno napovedanih spremembah programa. Glede razrešitve direktorice televizije so navedli, da pričakujejo, da o tako pomembnih zadevah odloča tudi programski svet, "najmanj, kar pričakujemo, pa je, da se sej programskega sveta s tako pomembno vsebino, kjer je potreben najširši konsenz, udeležujejo vsaj predstavniki delavcev v programskem svetu".

Neonacisti kot subkultura

Prvi mož policije Anton Olaj je na sredinem zaslišanju na Knovsu pojasnil, da je policija med izvajanjem nalog za "pravočasno odkrivanje in preprečevanje odklonskih ravnanj zaznala prisotnost posameznih subkulturnih gibanj". Njihova krepitev pa da je neposredno vezana na krepitev polarizacije evropskega političnega prostora, je ocenil.

Odzivi na napad v Kabulu

Iz sveta se vrstijo obsodbe in izrazi sožalja ob današnjih eksplozijah v Kabulu. V Evropski uniji in zvezi Nato so poudarili, da prioriteta ostaja evakuacija ljudi iz Afganistana. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da skušajo evakuirati več sto ljudi. Britanski premier Boris Johnson je medtem sklical odbor za izredne razmere Cobra. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je izrazil zaskrbljenost ob eksploziji in zapisal, da pozorno spremlja razmere.

Eksplozije v Kabulu

Pred letališčem v Kabulu je v četrtek odjeknila eksplozija. Eksplozija je odjeknila pred vhodom Abbey, kjer so nameščeni britanski vojaki. Gre za enega od treh vhodov, ki so jih zaprli zaradi teroristične grožnje. Po navedbah ameriškega Pentagona je bilo ubitih najmanj 90 ljudi, več kot 150 ranjenih. Poleg Afganistancev naj bi umrlo tudi 13 ameriških vojakov, ranjeni so bili tudi talibanski pazniki. Za napad je odgovornost prevzela Islamska država.