Zakonodajo, ki sankcionira spolno nasilje, je treba začeti spreminjati takoj

Kdorkoli si je minuli ponedeljek ogledal oddajo Tednik, je bil pretresen nad izpovedjo igralke Mie Skrbinac. Izpovedala se je le nekaj tednov po pričevanju srbske igralke Milene Radulović, da jo je zlorabil priznani učitelj igre in producent Miroslav Aleksić. Temu so sledile še izpovedi preostalih žensk, žrtev spolne zlorabe, v Srbiji in drugod – tudi v Sloveniji, kjer spolno nadlegovanje očitajo profesorju na Filozofski fakulteti Igorju Pribcu. A Mia Skrbinac je bila prva, ki si je upala pogumno stopiti pred kamero. Pri tem ji je bilo težko, vendar je zbrano in artikulirano osvetlila travmatične spomine na leta šolanja na AGRFT, ko jo je igralec in profesor spolno nadlegoval med urami igre, čakal pred straniščem in v baru.

Nezakonita seja

Parlamentarni odbor za notranje zadeve je predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela po seji, na katero je bil vabljen zaradi pogodbenega dela, ki ga opravlja za Mednarodno nogometno zvezo (Fifa), pozval k odstopu. Vesel je po svojem govoru sejo zapustil, saj ni prejel gradiva, ki se je na njej obravnavalo, sklep pa je bil sprejet v odsotnosti opozicijskih poslancev, ker so ti sejo obstruirali na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajnopravne službe, da je nezakonita.

Upočasnjevanje sproščanja ukrepov

Vladni načrt sproščanja omejevalnih ukrepov se opira na dve ključni merili – sedemdnevno povprečje števila novih okužb in število hospitaliziranih bolnikov. »Ukrepi se bodo začeli sproščati, ko bo izpolnjen eden od pogojev,« je zapisano na vladni spletni strani.

Kdo se boji znanja?

Aprila 2019 je brazilski predsednik Jair M. Bolsonaro prek tviterja sporočil, da bo Brazilija pomembno zmanjšala finančna sredstva za družboslovje in humanistiko, predvsem za študij filozofije in sociologije, saj mora država po njegovem vlagati v tisto aplikativno znanost, ki zagotavlja »takojšnje povračilo davkoplačevalcem, kot je na primer veterina, inženirstvo ali medicina«. Dodal je, da je naloga države davkoplačevalce naučiti brati, pisati in računati. Mišljenje, kritično mišljenje, nekonvencionalno mišljenje, ustvarjalno mišljenje – vsega tega, kar je v resnici potrebno za preboje v znanosti in umetnosti, na tem seznamu ni, saj je kritično mišljenje največja nevarnost za avtoritarne vladavine.

Koristnost nekoristnega v času epidemije

Ko sem nekaj dni pred rokom za oddajo v tole pisanje vnašal še zadnje popravke, je v šolskem prostoru spet završalo. Vlada ni dala soglasja k razpisu za vpis v prihodnje študijsko leto oziroma si je vzela predvidoma še sedem dni za strateški posvet pristojnega odbora, saj gre vendarle za prihodnost slovenskega naroda. Izbrisal sem celotno besedilo, ki je nastajalo približno toliko časa, kolikor ga za pripravo strateških usmeritev na področjih trga dela in visokega šolstva potrebuje naše poglavarstvo, osramočen, ker je v sedmih dneh nastalo le slabih 20 tisoč znakov na temo strpnosti, svobode in koristnosti upanja in ne bistveno usodnejši dokument, pa ponižan, ker v tem slabem letu epidemije še vedno nisem sposoben razumeti vse globine in simbolike števila sedem … Števila dni, potrebnih za božje stvarjenje sveta, števila smrtnih grehov pa sedemdnevnih incidenc in odlokov, da o novih standardih učinkovitosti vladarjev niti ne izgubljam besed. Namreč tistih, ko ena sama rimska depeša v manj kot sedmih dneh iz že tako potrganih jader stare barke slovenske kulture odpihne še zadnjo sapico, ki je v stoletjih pred tem našemu narodu dala preživeti čase bojev za boga, cesarja, domovino, čase, ki so boga, cesarja zamenjali z maršalom, čase, ki so nam utrli pot do osamosvojitve … Nedavno je gospa trčila ob tvitajoče čeri, kjer zdaj, upajoč na spravo, klavrno čaka reš(utop)itve in v svet vedno tišje hlipa zlajnana, osovražena gesla polpretekle zgodovine Kultura in prosveta, to naša bo osveta.

Spomeniku spominom grozi propad 

Socialnovarstveni zavod Hrastovec je Muzeju norosti postavil 30-dnevni rok za izselitev zaradi nedovoljenega gradbenega posega. Drugi razlog naj bi bil, da grad Cmurek, kjer ima muzej prostore, ni več varen. V muzeju pravijo, da to ni res. Na stavbi naj bi bili opravili le nekaj nujnih vzdrževalnih del. Nad odločitvijo, da morajo prostore zapustiti, so presenečeni, evikcija bi vodila v uničenje muzeja, sama stavba gradu pa bi bila, ker je nima namena prevzeti nobena državna institucija, prepuščena propadanju.

Vlado Miheljak

5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Dva leva

Muzej norosti in osamosvojitve

»Muzej norosti se mora izseliti iz prostorov gradu Cmurek, kjer deluje od leta 2014. Upravljavec mu je odredil izselitev v 30 dneh zaradi domnevno pomanjkljive varnosti in samovoljnega poseganja v objekt, v muzeju pa razumejo očitke kot zlorabo okoliščin za uničenje lokalne iniciative.«
— (STA, 1. 2. 2021)

Katere »PKP«-ukrepe sprejemajo druge države?

Izbor nekaterih posebnih protikoronskih ukrepov, ki so jih doslej sprejele države EU.

Igre je konec

Te dni je svet – s slovenskimi tviteraši vred, slavnimi in anonimnimi – obsedla zgodba o gikih, brezimnih davidih, ki so zlomili in ponižali slavnega goljata. S pomočjo Robinhooda, relativno nove, netradicionalne in brezplačne aplikacije za borzno trgovanje, ki ima več kot 13 milijonov članov (v času visokofrekvenčnega borznega trgovanja in izredno nizkih marž je brezplačnost trgovalne platforme ključna), in strategiranja na Redditovem forumu r/WallStreetBets, ki ima tri milijone članov, so začeli sunkovito in silovito napihovati vrednost delnic slabo stoječih, neprofitabilnih, propadajočih ali propadlih korporacij, še posebej korporacije GameStop, verige 5000 trgovin, v katerih prodajajo videoigre in ki so pretežno bazirane v vse bolj anemičnih nakupovalnih središčih (poleg tega pa obstoj teh trgovin vse bolj ogroža downloading). A tudi druge firme – recimo Blockbuster, veriga videotek, ki je že dolgo v stečaju, AMC, mreža multipleksov, ki je zaradi pandemije v hudi krizi, in Koss, ne ravno uspešen proizvajalec slušalk, pa BlackBerry, Bed Bath & Beyond, Express in Tootsie Roll – so nenadoma meteorsko poletele.

Digitalno vstajenje od mrtvih

Južnokorejska televizijska hiša SBS je pred nedavnim napovedala novo oddajo Tekmovanje stoletja: umetna inteligenca proti človeku, v kateri se bodo izbrani finalisti v pevskih dvobojih pomerili z digitalno različico pokojnega superzvezdnika Kim Kwang Seoka. Z umetno inteligenco so pevčev glas tako rekoč obudili od mrtvih: napredni računalniki so analizirali Seokov celotni opus in »klonirali« njegov glas, ta pa naj bi v sintetični različici zvenel enako prepričljivo kot priljubljeni pevec sam. Oboževalci bodo tako prvič po 25 letih slišali, kako Seok – kot nekakšen duh iz onstranstva – prepeva nove pesmi, ki jih v resnici ni nikoli izvajal.

Uporabniki Roga dobijo svoje predmete nazaj le, če ...

»Deložacija« Avtonomne Tovarne Rog dviguje prah, tokrat zaradi neprimernega ravnanja z lastniki stvari in njihovo lastnino, ki jo je Mestna občina Ljubljana »uskladiščila«. Po sporočilu, da bodo zaseženi predmeti na voljo za prevzem, so se nekateri uporabniki v zbirni center na Povšetovi odpravili že naslednji dan. Namesto preprostega prevzema jih je tam čakal obrazec, na katerem je na koncu pisalo: »S svojim podpisom prevzemnik/ca potrjuje, da je prevzel/a vse svoje predmete, ki so se nahajali na lokaciji TOVARNA ROG, Trubarjeva cesta 72, Ljubljana, in iz tega naslova nima terjatev do Mestne občine Ljubljana.« Po mnenju Odvetniške pisarne Čeferin, ki zastopa občino, gre za standardni postopek pri reševanju sporov, s katerim naj bi preprečili zlorabe. A obrazec uporabnike sili tudi, da se odpovejo morebitnim preostalim stvarem. Kajti vse premičnine v skladišče sploh še niso bile pripeljane, najverjetneje pa so bili nekateri manjkajoči predmeti, ki niso bili prepeljani na Povšetovo, zavrženi. Kdo je odločal o tem, kaj in katere predmete je vredno ohraniti, ni znano. Že dan po rušenju smo na televizijskih posnetkih opazovali sveže polomljene predmete, ki so jih rušilci zavrgli, čeprav so jih nekateri uporabniki prepoznali kot pomembne. Mednje sodi precej draga oprema, kot je recimo cirkuški stol za vajo v ravnotežju. Torej so bili zavrženi tudi predmeti, z rabo katerih so se nekateri uporabniki preživljali. Prav tako je bilo uničenih veliko dokumentacije in knjig.

V spomin »ikoni osvoboditve«

Prejšnji teden se je v Atenah usodno ponesrečila škotska glasbenica Sophie Xeon, znana predvsem kot SOPHIE, vizionarka, ki ji je do štiriintridesetega leta uspelo pustiti pomembno sled ne le na glasbenem zemljevidu, ampak tudi v svetu queer, nebinarnih in transspolnih oseb. Njena založba Transgressive je v izjavi za javnost po tragičnem dogodku zapisala, da se je Sophie »v duhu zvestobe svoji spiritualnosti povzpela, da bi si ogledala polno luno, nesrečno zdrsnila in padla. Z nami bo za vedno.« V času smrti se je opredeljeval_a kot nebinarna oseba. Kakor je po tragični novici zapisala njena žalujoča transspolna oboževalka: »Njeno delo mi ni dalo zgolj potrditve, da sem “prava” ženska oziroma da “imam veljavo”, temveč tudi dovoljenje, da sama sebe nenehno spreminjam, prilagajam, dekonstruiram in obnavljam v toliko ponovitvah in kombinacijah, kot se mi zdi primerno.«

Janko Lorenci

5. 2. 2021  |  Mladina 5  |  Kolumna

Ujetniki koncepta?

V pandemiji se je Zahod odrezal slabše kot mnogi drugi deli planeta. Afriki so napovedovali katastrofo, a se k sreči ni zgodila. Razlaga za to je morda njeno v povprečju veliko mlajše prebivalstvo. Kitajska je epidemijo, če verjamemo njenim uradnim podatkom, bolj ali manj ukrotila. Razlaga za to bi lahko bila nedemokratična, a učinkovita oblast, ki je brez pardona zapirala celotne pokrajine, in bolj disciplinirano ali ustrahovano prebivalstvo.

»Strah poganja sebičnost«

Spoznali so se v formativnih letih, med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer so bili sošolci. Vsi so namreč generacija 1976/77. Kasneje so se Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Branko Jordan kalili na neodvisni sceni ter v različnih kombinacijah sodelovali pri različnih gledaliških projektih, od poznih devetdesetih vsi trije tudi kot člani gledališko-plesnega kolektiva Betontanc, ki ga je v kleti gimnazije Poljane ustanovil režiser Matjaž Pograjc. Leta 2004 je Betontanc ustvaril predstavo Everybody for Berlusconi, koprodukcijo z nizozemskim kolektivom Wunderbaum, skupino sošolcev s tamkajšnje gledališke akademije, ki so po načelih lastnega manifesta in pod svojimi pogoji delovali znotraj gledališke družbe ZT Hollandia. Takrat so začeli tudi Katarina, Branko in Primož razmišljati, kako bi bilo ustvarjati v lastni, neodvisni gledališki skupini. Potem pa jih je leta 2010 Nevenka Kropivšek, umetniška direktorica Zavoda Bunker, povabila, da zasnujejo predstavo. Samo oni trije. Nastala je predstava Tam daleč stran: uvod v ego-logijo. In nastala je gledališka skupina Beton Ltd., ki se je v desetih letih obstoja – ravnokar so vstopili v enajsto – uveljavila kot eden najprodornejših, najbolj samosvojih in družbeno relevantnih kolektivov na domači umetniški sceni.

Zbudi se, film

Okolico Jesenic pokriva snežna odeja. V avtomobilu se med belimi zaplatami vozi mlad par. Rini je popolnoma jasno, kam gresta, Rok pa o cilju poti ni prepričan. Pravzaprav zadnje čase ni prepričan o ničemer. Od tistega dogodka ne ve več niti, katera resničnost je prava. Naj verjame prijateljem, ki menijo, da vse skupaj sploh ni bila nesreča, ampak napad? Zakaj bi ga kdo sploh hotel napasti? Gotovo je na delovnem mestu doživel le nesrečo, najverjetneje bo to. A o tem ne bo nikoli povsem prepričan. Tako kot ni prepričan o tem, kdo točno je dekle, ki vozi avto. Ne spomni se življenja, ki sta ga nekoč prej menda živela skupaj. Želi si oditi tja, kjer sta njegova mama in brat in kjer mu bo kaj bolj jasno. Kjer ne bo družbe, s katero naj bi se družil, kar se nekoč menda je. Spomin se mu sicer vrača po koščkih, a prepočasi. Čas je, da se zbudi.