• DK, STA

    14. 6. 2020  |  Kultura

    Filmski projekt o koronavirusu

    Devet evropskih gledališč sodeluje pri filmskem projektu z naslovom Stories from Europe: Crisis and Reflection (Zgodbe iz Evrope: Kriza in refleksija), ki bo prikazal vpliv pandemije koronavirusa na celino, so sporočili iz hamburškega gledališča Thalia. Ustvarili so 15 kratkih posnetkov po pričevanjih oseb, ki delujejo na različnih področjih, povezanih s pandemijo. Filmi z angleškimi podnapisi so dostopni na spletnih straneh gledališč od petka, 12. junija dalje.

  • Uredništvo

    14. 6. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #20

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Gorazda Kocijančiča.

  • Peter Petrovčič

    13. 6. 2020  |  Politika

    Vlada je namenoma kupila 200 milijonov neustreznih zaščitnih mask

    Spletni portal Necenzurirano.si razkriva, da je vlada Janeza Janše kupila za več deset milijonov evrov zaščitnih mask, ki niso primerne za zaščito pred okužbami. Gre za maske, ki jih je vlada kupila in plačala ob koncu (prvega vala) epidemije in zdaj v skladiščih čakajo na uporabo v predvidenem drugem valu, čeprav so bile lažno označene kot certificirane.

  • IK, STA

    12. 6. 2020  |  Družba

    FOTO + VIDEO: Kolesarjem so se na protestih pridružili tudi pešci

    Protestniki, ki že več petkov izražajo nezadovoljstvo z vladnimi ravnanji in opozarjajo na korupcijo ter zahtevajo odstop in predčasne volitve, so v Ljubljani tokrat tudi sestopili s koles, saj so se kolesarjem na pridružili tudi pešci. S polnega Prešernovega trga so se skupaj odpravili proti Trgu republike, kjer so pred parlamentom izrazili nasprotovanje fašizmu, militarizaciji in represiji. Protestniki so se tradicionalno zbrali tudi po nekaterih drugih mestih, med drugim v Mariboru in na Obali, pa tudi v Berlinu. Največ so jih našteli v Ljubljani, po uradnih ocenah več kot deset tisoč.

  • Uredništvo

    13. 6. 2020  |  Družba

    VIDEO: Slavoj Žižek analizira spremenjeni svet

    Politični analitik Samo Burja je v videointervjuju, ki si ga lahko ogledate na povezavi spodaj, spregovoril s filozofom Slavojem Žižkom. Za medij Big Think, ki ima zgolj na portalu YouTube skoraj tri milijone naročnikov, sta spregovorila o svetu, ki sta ga epidemija novega koronavirusa in vladni ukrepi za zajezitev širjenja pahnila v politično, družbeno, gospodarsko in zdravstveno krizo. Zgodovinski trenutek se odvija pred očmi vseh nas. 

  • Uredništvo

    13. 6. 2020  |  Politika

    Počivalšek: »Kdor temu reče kriminal, nima prav niti malo in laže«

    "Govoriti o tem, da smo na tem izpitu padli po dolgem in počez, je veliko pretiravanje. Ponudbe, ki smo jih prejemali, so obljubljale marsikaj, mi pa smo se odločali za tisto, kar je bilo realno dobavljivo v najkrajšem možnem času in je izpolnjevalo strokovne standarde. Kdor temu danes reče kriminal, ima to pravico reči, prav pa nima niti malo in laže."

  • Uredništvo

    13. 6. 2020  |  Politika

    Kangler: »Če se imajo varde za civilno družbo, kot trdijo, potem naj pohode opravljajo v civilu«

    "Po dogodku v Slovenski Bistrici sem s člani varde v Mariboru opravil razgovor in jih opozoril, da je to nedopustno in nekorektno do slovenskega policista. Če se imajo za civilno družbo, kot trdijo, potem naj pohode opravljajo v civilu. Nesprejemljivo je, da nekdo v Slovenski Bistrici, ali kjerkoli drugje, organizira tabor, kjer se urijo in nosijo uniforme. Glede na nekatere aktivnosti, ki so bile izvedene v preteklosti in glede na nekatere posnetke, ki so jih objavili na spletni strani, ne gre več za civilno družbo. Izvajajo namreč naloge, ki so zaupane samo slovenski vojski in policiji."

  • DK, STA

    13. 6. 2020  |  Družba

    Daniel Radcliffe: »Transspolne ženske so ženske«

    Avtorica knjižnih uspešnic o Harryju Potterju J.K. Rowling je razkrila, da je bila žrtev nasilja v družini in spolnega napada ter, da se je v mladosti spraševala glede spolne identitete. V 3695 besed dolgem eseju je napisala, da je izkušnje delila, da bi v kontekst postavila pretekle in nedavne kontroverzne komentarje o transspolnih ženskah. Čeprav je javnosti znana že več kot 20 let, ni nikoli spregovorila o nasilju v družini in spolnem napadu, ki ju je doživela. 

  • Kaj takšnega se lahko zgodi tudi pri nas

    Naš pulz. Ko je prvi policist po napadu vstopil v klub Pulse, je zakričal, naj dvigne roko, kdor je živ. Le redki so v tistem trenutku to zmogli.

  • Danes je nov dan

    13. 6. 2020  |  Družba

    Negativna dediščina

    Sistemski rasizem in policijsko nasilje imamo tudi v regiji. Že tako težaven položaj beguncev je v času pandemije postal še neznosnejši. K sreči je policijsko in drugo nasilje, ki se izvaja na Balkanu, končno prišlo tudi pred Evropsko sodišče za človekove pravice. Medtem pa na Hrvaškem, razen kršitev človekovih pravic in policijske brutalnosti, v imenu ministrstva za zunanje zadeve krčijo še gozdove, ki so bili zgodovinsko zatočišče pred nasiljem in prostor odpora.

  • DK, STA

    13. 6. 2020  |  Kultura

    Partizani: zgodovina ni pravljica

    Pri Cankarjevi založbi je izšla obsežna monografija Partizani, ki jo je po več desetletjih temeljitega študija napisal zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V predgovoru knjige je zapisal, da je bilo napisanih že dovolj apologij partizanstva, sam pa si je v obsežni monografiji želel "prikazati zgodovinsko resnico v vsej njeni veličini kakor tudi v zablodah, tragiki in zločinih". Delo je sklenil z opisom zunajsodnih pobojev, za katere meni, da jih je treba prikazati v vsej grozovitosti, hkrati pa umestiti v čas, poln maščevalnosti in sovraštva. Pirjevec je skušal predstaviti tudi, kako kompleksno je bilo partizansko gibanje in kako pomembno je postalo kot vojaška sila, pravzaprav kot vezni člen med dvema frontama - rusko in zahodno fronto.

  • DK, STA

    13. 6. 2020  |  Svet

    Obtožbe Hrvaške zaradi nasilja nad migranti

    Organizacija za človekove pravice Amnesty International je hrvaško policijo obtožila "grozljive eskalacije kršitev človekovih pravic". Pripadniki posebnih enot hrvaške policije naj bi nedaleč od meje z Bosno in Hercegovino konec maja ustavili skupino migrantov, jih pretepli ter se nad njimi izživljali skoraj pet ur. Nato so jih izročili hrvaškim obmejnim policistom, ki so jih prepeljali do meje z BiH in jim ukazali, naj se vrnejo nazaj v BiH.

  • Uredništvo

    12. 6. 2020  |  Družba

    Organizatorji protestov sporočajo: Ob 19. uri na Prešernovem trgu, ob 20. uri pred parlamentom

    Organizatorji petkovih protivladnih protestov v Ljubljani sporočajo, da se pešci danes zberejo ob 19. uri na Prešernovem trgu, kolesarji pa ob isti uri začnejo krožiti po mestu. Do 20. ure pa naj bi se vsi zbrali na Trgu republike nasproti parlamenta. Napovedali so, da udeleženke in udeležence protestov tam čaka pester program. "Odra še vedno ne potrebujemo, ker bomo svoja sporočila predajali z drugimi sredstvi," so zapisali in dodali "pripeljite še kakšnega novega prijatelja in povejte naprej". 

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Vojska je na meji

    Bil je januar leta 1998, Sloveniji je že slabo leto vladala koalicija LDS in SLS, premier je bil Janez Drnovšek, ljudska stranka Marjana Podobnika pa je za obrambnega ministra postavila Tita Turnška. Odnosi s sosednjo Hrvaško so bili – kot vedno – zapleteni. Zakaj so slovenski vojaški vohuni v zelenem kombiju ob meji poskušali uloviti pogovore v sosednji Hrvaški, še danes ni pojasnjeno. A bilo je takole: vojaška vohuna Tone in Brane (res jima je tako ime) sta z zelenim vohunskim kombijem nevede zapeljala na drugo stran meje, na Hrvaško. Seveda so Hrvati to opazili in ju aretirali. Kot v slabi komediji. Bilo je tako trapasto, da sta se dogodku smejali Hrvaška in Slovenija – le da mi malce kislo. A smejali smo se, tudi zaradi nekega zdravega odnosa do vseh teh represivnih služb, začenši z vojsko. Pač taka je vojska in taki so vohuni – tako je bilo v Jugoslaviji in tako je še zdaj v Sloveniji in tako je skoraj povsod po svetu.

  • Kako preprečiti krepitev fašizma?

    Na kateri točki prehoda v fašizem in državljansko vojno smo danes? Na nedavni katoliško-državni komemoraciji je predsednik vlade ob asistenci predsednika države napovedal državljansko vojno. Seveda s preizkušeno, a prozorno taktiko projekcije lastnega ravnanja na druge in samorazglašene vloge žrtve: »Moramo pa na tem svetem kraju groze tistim, ki po ulicah in trgih Ljubljane spet javno grozijo s smrtjo, zelo jasno povedati: Ne bomo vam dovolili, da Slovence ponovno pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo. Storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo.« Janša taktiko projekcije lastnega ravnanja na druge sicer uspešno in neprestano uporablja že od Kučanovega nastopa v Novi Gorici februarja 1994, tik pred Depalo vasjo. Takrat je Kučanov protest in svarila pred politiko diskvalifikacij in likvidacij na poslanskem večeru z Borutom Pahorjem sprevrgel v Kučanov poziv k diskvalifikacijam in likvidacijam. Pahor je takrat Janši asistiral prvič, potem še mnogokrat, najbolj v zadnjem obdobju. Kljub Kučanovim večkratnim javnim zahtevam ni hotel povedati, kaj je ta v resnici rekel, posnetka pa nacionalka, tedaj edina TV, ni hotela predvajati in je čudežno izginil iz zaklenjene blagajne urednika, našel pa se je šele, ko je Kučan končal politično kariero. No, to so bili v primerjavi z današnjo goebbelsovsko mašinerijo SDS, lastne in tiste v javnih medijih, še zelo amaterski časi. Ampak pri avtokratskih in diktatorskih vzorcih, če jih hočemo razumeti, je vedno treba iti na začetek.

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Družba

    »Gre za demontažo okoljskih politik, ki smo jih gradili vsaj zadnjih 20 let«

    Prejšnji teden so člani Stalnega posvetovalnega odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike Slovenije Boruta Pahorja družno obvestili, da odstopajo. Prva liga poznavalcev področja podnebnih sprememb in varstva okolja je predsedniku dala košarico, ker se ni zmogel odločno opredeliti proti razgradnji sistema varstva okolja in omejevanja delovanja nevladnih organizacij, ki se dogaja pod novo vlado. Med njimi je poleg legendarnih strokovnjakov, kot sta dr. Dušan Plut in dr. Lučka Kajfež Bogataj, tudi Andrej Gnezda, vodja projektov pri okoljski organizaciji Umanotera, predstavnik mlajše generacije okoljevarstvenikov.

  • Vasja Jager

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Dušenje kritičnih glasov

    V Mladini smo razkrili, da je v času epidemije po domovih za starejše potekalo razvrščanje oskrbovancev na sezname za paliativno oskrbo, pri čemer so bili mnogi starostniki vnaprej ocenjeni kot neprimerni za napotitev v bolnišnice v primeru okužbe s koronavirusom. To je v skladu s statističnimi podatki, po katerih se je v bolnišnicah dejansko zdravil le manjši del okuženih starostnikov. Sume o neustreznem in netransparentnem razvrščanju teh ljudi so prejšnji teden dodatno okrepila razkritja oddaje Tarča, v kateri so bile med drugim predstavljene izpovedi ogorčenih svojcev in negovalnega osebja po domovih.

  • Izak Košir

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Srečko Đurov: »Naša odločitev o prepovedi koncerta je bila pravilna«

    Potem ko je ministrstvo za notranje zadeve razveljavilo odločbo upravne enote Maribor o prepovedi Thompsonovega koncerta, se je javno odzval njen načelnik. Med drugim je dejal, da je poveličevanje ustaštva napad na slovensko ustavo in da sta pravici do javnega zbiranja in svobode izražanja izrabljeni za cilje, ki so v nasprotju z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Z morebitno razrešitvijo se ne obremenjuje, podprl pa ga je minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

  • Borut Mekina

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Zemlja je ploščata

    Civilna Iniciativa Modro Nebo (CIMN) je slovensko združenje tistih, ki so prepričani v najrazličnejše teorije zarot. Številni podporniki društva verjamejo, da svetovna elita s pomočjo letal po ljudeh praši strupe in z laserskim orožjem neti požare, da nam želijo korporacije z omrežjem 5G uničiti možgane ipd. V društvu nasprotujejo obveznemu cepljenju, ne verjamejo v globalno segrevanje planeta, poleg tega pa menijo, da je zemlja ploščata ter da so bili vsi sprehodi po vesolju posneti v Hollywoodu.

  • Jure Trampuš

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Vrača se nekdanja glavna piarovka Janeza Janše

    Katja Ujčič je bila v tistih prvih mesecih edine prave pomladne vlade, v letu 2004 in še malo dlje, glavna PR-ovka Janeza Janše. Bila je njegova desna roka, sledila mu je povsod, odpirala mu je vrata in medijem pojasnjevala njegove misli. A ljubezen ni trajala dolgo. Nenadoma je Katja Ujčič odšla. Razkrila je, da odhaja novim izzivom naproti. Jeseni leta 2006 je postala svetovalka Marka Kryžanowskega, tedanjega predsednika uprave Petrola. Bil je čas špekulacij, da bosta Petrol in ruski Lukoil ustanovila skupno podjetje. Do združitve ali ruskega prevzema Petrola takrat ni prišlo, poniknila pa je tudi Katja Ujčič, ki je potem delala na državni družbi DSU.

  • Jure Trampuš

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Minister za propagando

    Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, je po poklicu gradbeni inženir. V času gorkega socializma je bdel nad vzdrževanjem avtocest, nato v ljubljanskem javnem podjetju VO-KA usmerjal vzdrževanje in obnovo vodovodnega sistema ter se potem znova vrnil na ceste, na Dars, kjer je postal član uprave.

  • Pia Nikolič

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Slovenski razkol

    Vlada je v odboru za državne proslave predstavnika Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije zamenjala z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve. Za to potezo so se odločili, kot trdijo, na podlagi dobrih izkušenj iz časa pretekle vlade Janeza Janše leta 2012. Odločitev so nam pojasnili: »Koordinacijski odbor za državne proslave je na podlagi Sklepa o določitvi protokolarnih pravil v letu 2012 deloval dobro.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Dva leva

    Führer v Marburgu

    »Od zmagovite nemške vojske osvobojen Marburg, ki preživlja sedaj svoje zgodovinske in slavnostne dneve, je v soboto, dne 26. aprila t. l. imel svoj največji dan. Obiskal ga je njegov osvoboditelj in Führer Adolf Hitler ...«
    — (Štajerski gospodar, 3. 5. 1941) Maribor je že dolgo pred napovedanim Thompsonom gostil imenitnega gosta.

  • Kip trgovca s sužnji so protestniki zrušili in potopili na »dno morja«

    V središču britanskega mesta Bristol je od leta 1895 stal bronasti kip Edwarda Colstona, razvpitega trgovca s sužnji. Ni treba posebej poudarjati, zakaj je bil spomenik žaljiv do temnopolte manjšine, ki je nekaj let vztrajala, da mora mesto sramotni kip odstraniti.

  • Peter Petrovčič

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Z migranti bolj grobo od Madžarske

    V nedeljo zvečer je v oddaji Politično na TV Slovenija notranji minister Aleš Hojs pojasnil, da je Slovenija pristopila k Višegrajski skupini – zvezi Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške – v zvezi z odnosom do migracij. Točneje, minister je sopodpisal pismo Višegrajske skupine, poslano na Evropsko komisijo, v katerem države zavračajo obvezno relokacijo beguncev. Relokacija beguncev, ki naj bi omogočila porazdelitev begunskega bremena med državami članicami, je del evropskega dogovora o migracijah, ki ga članice usklajujejo že več let. Slovenija se je s priključitvijo Višegrajski skupini tako uvrstila med države z najbolj brezkompromisno protipriseljensko politiko v EU.

  • Antifa

    DC Dirty Laundry, histerični protrumpovski portal, je 4. junija kriknil: »V Sparto (Illinois) bodo z avtobusi pripeljali antifajeve teroriste, ki bodo požigali kmetije in pobijali živino v ruralnih belskih predelih!« S tem naj bi dali belski Ameriki vedeti, da pred organizacijo antifa »niso varni niti ruralni belci« in »da ne bodo gorela le mesta, temveč vsa Amerika, če zahteve te organizacije ne bodo izpolnjene«. Antifajevci bodo ciljali »ruralne tarče«, predvsem »osamljene kmetije«, in »uničevali lastnino«.

  • Stanka Prodnik

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Kultura  |  TV

    Veliko sprave za nič

    V torek zvečer so na nacionalki predvajali dokumentarni film Razdvojeni scenaristke Ljerke Bizilj, ki mu je sledila istoimenska pogovorna oddaja z voditeljico Vido Petrovčič. Film govori o obdobju med letoma 1941 in 1943, ki naj bi bilo ključno za slovensko »razdvojenost«, pri čemer je paradoksalno, da ta »razdvojenost« obstaja prav zaradi filmov in oddaj te vrste.

  • OF ali SOF?

    V drugi polovici aprila sta se letos časovno zelo približala dva državna praznika: velika noč in dan upora proti okupatorju (12. in 27. aprila). Oboje smo praznovali v času omejitev gibanja in zbiranja na javnih mestih, vendar je bil učinek teh ukrepov na doživljanje prazničnosti v javnem govoru različen, bolje: izrazito nesorazmeren. Kot je v samostojni državi že ustaljena navada, so javna občila dovolj zgodaj seznanjala javnost s tem, da velikonočnih obredov ne bo mogoče opravljati v cerkvah, in tolažila prizadete z obljubo, da se jih bodo vseeno lahko udeležili na daljavo. Obljube so bile okrepljene s prepričljivimi prikazi, kako se tega lotevajo v posameznih župnijah doma in po svetu, z vatikanskimi prilagoditvami vred. Za ustrezno duhovno vsebino pa je bilo tudi poskrbljeno kljub prevladi vesti o pandemiji. Tako je cerkveni katoliški praznik s svojo tradicionalno naravo ob podpori javnih občil dostojno premagal koronske ovire in nihče ni pozabil nanj.

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Kultura  |  Portret

    Kukla, glasbenica, ki ji ni do teoretiziranja, pač pa do teroriziranja

    Pred sedmimi leti je bila v rubriki, ki jo pravkar prebirate, predstavljena glasbena skupina Napravi mi dete. Takrat je bil bend, katerega idejna vodja je bila Katarina Rešek z umetniškim imenom Kukla Kesherović (kukla pomeni lutka, Kesherović pa je obrnjena različica njenega priimka, ki sugerira njene balkanske korenine), še na začetku svoje glasbene poti, a so z izvirnim zvokom in imidžem hitro pridobivali poslušalce. Poti članov Napravi mi dete so se zaradi različnih interesov razšle in Kukla je pričela samostojno kariero. Od takrat je vse glasnejša, prepoznavnejša in bolj profilirana, pa ne le kot glasbenica, temveč tudi kot režiserka (kar je sicer njena izobrazba, režijo je študirala na AGRFT) in glasbena producentka. Ne režira samo svojih spotov – prejšnji teden je luč sveta ugledal spot za skladbo Baby Blue, ki ga je posnela med karanteno –, temveč tudi spote uveljavljenih glasbenikov, kot sta trojec Matter in balkanska senzacija Senidah. Zanje je značilna mehka, na trenutke feminilna, na trenutke gangsta estetika, mesto v njih pa pogosto najdejo naključni predmeti in podobe, ki pritegnejo Kuklino pozornost. Obožuje na primer cvetlice, navdihne jo kakšna slika v galeriji, objava na Instagramu, prizor z ulice, čustveno stanje. Podpisana je pod videospot za Senidino uspešnico Mišići, ravnokar je izšel tudi njen spot za najnovejši Senidin komad Piješ.