-
11. 7. 2019 | Družba
Smrt je v večini kultur nedotakljiv dogodek, ki ga spremljajo razni običaji. Čeprav se nas večina ne sprašuje, kako okolju prijazno je umreti, smrt predstavlja resen okoljski problem, ki ga bo v prihodnosti vse bolj pomembno nasloviti.
-
11. 7. 2019 | Družba
Ivo Goldstein: Ustaši so bili izdajalci hrvaškega naroda, bili so najslabši Hrvati
"Nikakršna relativizacija zločinskega značaja NDH ni mogoča," še dodaja Ivo Goldstein, sicer eden najboljših poznavalcev hrvaške polpretekle zgodovine, v pogovoru za posebno edicijo MLADINA INTERVJU 2019. Leta 2001 je z očetom Slavkom Goldsteinom, znanim založnikom, zgodovinarjem in politikom, napisal knjigo Holokavst v Zagrebu, deset let pozneje pa je v njunem soavtorstvu izšla še knjiga Jasenovac in Bleiburg nista isto. Letos je izdal novo knjigo o Jasenovcu, doslej najobsežnejšo o tej temi.
-
11. 7. 2019 | Politika
'Trendovska' prenova identitete UL
Konec maja je senat UL potrdil predlog o spremembi celostne grafične podobe Univerze v Ljubljani. Potreba po menjavi podobe naj bi nastala na podlagi strokovnega mnenja o obstoječi podobi univerze. "Univerza v Ljubljani mora prenoviti identiteto in poenotiti sporočanje na nivoju univerze in članic, kar bo pripomoglo k identifikaciji študentov in zaposlenih iz UL ter izboljšalo njeno mednarodno prepoznavnost," je zapisano v gradivu za sejo senata. "Razširjen nabor navodil za uporabo identitete, oblikovalskih predlog in novih materialov bo izboljšal uporabniško izkušnjo in dvignil kakovost storitev UL." Informacija o spremembah je doživela burne odzive, med drugim tudi spletno peticijo zaposlenih na UL proti prenovi.
-
11. 7. 2019 | Svet
Kako se je Amazon naučil, kaj hočemo
Amazon 35 odstotkov vseh izdelkov proda na podlagi priporočil, ki jih za posamezne kupce osebno izračuna računalniški program, ugotavljajo analitiki družbe McKinsey. Pri tem spletnem trgovcu, ki je letos star 25 let, so že hitro po ustanovitvi začeli kupcem predstavljati osebna priporočila, ki jih na podlagi podatkov izbere računalnik. Algoritem, ki to omogoča, je razvil Greg Linden. Kar je razvil s svojimi sodelavci, je osnova za današnja priporočila izdelkov uporabnikom spleta.
-
11. 7. 2019 | Politika
Carles Puigdemont: Moč mi daje zavedanje, da se bojujem za svobodo
Puigdemont nam je v pogovoru za MLADINA INTERVJU 2019 predstavil svoje videnje procesa osamosvajanja Katalonije, podrobneje pojasnil, zakaj je odnos do Španije (in Evrope) do Kataloncev takšen, kakršen je in se kritično opredelil tudi do nekaterih svojih odločitev v osamosvajanju Katalonije. "Moja napaka je bila, da sem po referendumu leta 2017 verjel Španiji, da je pripravljena na dialog, in se na tej podlagi odločil 'zamrzniti' neodvisnost Katalonije," je dejal v intervjuju. "Lagali so."
-
11. 7. 2019 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo mednarodno razstavo mladih umetnikov z naslovom Kljub vsemu seksi, ki na svojevrsten način nagovarja tesnobo, ki se pojavlja med mladimi, soočenimi z okoljsko katastrofo, festival In Memoriam prof. Peter Hafner, na katerem bodo nastopili Igralom, Haiku Garden, Lola Marsh, Persons from Porlock in drugi, 22. festival drugačne glasbe Trnje, nastop madžarskega pianista, skladatelja in aranžerja Norberta Kaela, ki združuje klasično glasbo z jazzom.
-
10. 7. 2019 | Družba
Slavoj Žižek: Ali vi mislite, da je vaš jebeni DiEM rešitev?
"Ne moremo se več na marksističen način zanašati, da gre vlak zgodovine v smeri napredka. V resnici gre vlak zgodovine, kot je dejal Walter Benjamin, proti prepadu, naša naloga pa je potegniti ročno zavoro," je med drugim povedal filozof Slavoj Žižek v pogovoru s Srećkom Horvatom, katerega zapis objavljamo v Mladininih INTERVJUJIH 2019. Žižek je v Zagrebu govoril o ključnih nevarnostih, ki ogrožajo prihodnost človeštva, nakazal smeri ali področja, kjer se (lahko) "rojevajo" spremembe za znosnejši svet, pa tudi o včasih preveč idealiziranem jugoslovanskem samoupravnem socializmu. "Življenje v Jugoslaviji je bilo boljše od tistega, ki so ga živeli v vzhodni Evropi, tudi meje so bile odprte, a še vedno trdim, da je naš sistem lahko deloval ob pogoju, da samega sebe ni jemal povsem resno," dodaja.
-
10. 7. 2019 | Družba
Se Severni Irski obeta enakopravnejša prihodnost?
Britanski poslanci so včeraj z veliko večino podprli, da pravica istospolnih oseb do zakonske zveze in lažjega dostopa do umetne prekinitve nosečnosti začne veljati tudi v Severni Irski, razen če uspe Belfastu do 21. oktobra ponovno oblikovati vlado, piše STA. Te pravice v drugih delih Velike Britanije veljajo že več let.
-
10. 7. 2019 | Družba
V Ljubljani zadnje čase gradijo veliko stanovanj. V centru rastejo Luwigana, Šumi in Kolizej, v Rožni dolini zidajo vile, v Šiški pa stanovanjske stolpnice. Videti je, da se je trg odzval na potrebo po stanovanjih in ponudba končno dohiteva povpraševanje. Novogradnje naj bi uravnotežile trg in vodile v postopno nižanje cen, ki so v Ljubljani že višje od zadnjega vrha leta 2008.
-
10. 7. 2019 | Družba
Nemški filozof in publicist Richard David Precht od politikov zahteva več prepovedi. »Ljudje imajo radi prepovedi in politiki tega ne razumejo,« je dejal v pogovoru za Augsburger Allgemeine. Večina ljudi jim najprej nasprotuje, potem pa so veseli, da so. Precht kot primer za to navaja prepoved kajenja v lokalih in javnih prostorih. Brez prepovedi ne bo mogoče zaustaviti podnebnih sprememb.
-
10. 7. 2019 | Kultura
Duhovito in ganljivo razmišljanje o vladavini denarja
Od 10. julija dalje si v Kinodvoru lahko ogledate film Propad ameriškega imperija, v katerem režiser Denys Arcand predstavi duhovito in ganljivo razmišljanje o vladavini denarja in sesuvanju vseh ostalih vrednot v naši družbi. Kanadski režiser je za film Vdor barbarov (2003) prejel oskarja za najboljši tujejezični film.
-
10. 7. 2019 | Družba
San Francisco je mesto, ki se ponaša z daleč največjim številom milijarderjev per capita na svetu. Zasluge za to lahko pripišemo predvsem podjetjem v bližnji Silicijevi dolini, ki jo imajo mnogi za tehnološko središče sveta, med drugimi pa tam domujejo Apple, Facebook in Google.
-
9. 7. 2019 | Svet
Prelaganje plastične odgovornosti
Indonezija bo nemudoma vrnila osem zabojnikov ali 210 ton gospodinjskih odpadkov nazaj v Avstralijo, potem ko je inšpekcija določila, da je material preveč onesnažen za reciklažo. Avstralske smeti so namreč vsebovale tudi prepovedane elektronske odpadke, pločevinke, čevlje in steklenice motornega olja. Mnoge od njih spadajo v B3 kategorijo, ki se nanaša na strupene in nevarne snovi. Gre za zadnje v vrsti sporočil, da države jugovzhodne Azije ne bodo odlagališča čezoceanskih odpadkov, piše Guardian.
-
9. 7. 2019 | Družba
Igor Papič: Profesorji smo znani po tem, da imamo velik ego
Ljubljanska univerza je častitljiva ustanova, ki letos praznuje stoletnico obstoja; temu primerno so njeni rektorji praviloma starejši možje, le redko kateri je štel pod šesdeset let, vsi pa so bili zavezani tradiciji. Slednjo globoko spoštuje tudi sedanji rektor Igor Papič, s 53 leti drugi najmlajši rektor v njeni zgodovini, ki pa je po duši vendarle roker, zato se ne boji prepihati zatohlih univerzitetnih hodnikov. Za energičnega, vendar uglajenega Papiča ni svetih krav, zasluge si je treba prislužiti z rezultati in trdim delom - takšna miselnost pa med akademiki ni vedno samoumevna in brez nasprotovanja ne gre, je povedal v pogovoru za Mladinino posebno izdajo INTERVJU 2019. "Formalno imam vzvode moči, v praksi pa se seveda ne morem obnašati kot absolutist. To velja tudi za ostale - kadarkoli se na kakšni izmed fakultet ali znotraj določene katedre pojavi absolutistično vedenje, pride do konflikta. "
-
9. 7. 2019 | Kultura
»Zdi se, da umetnost nima več nobene moči«
Janez Pipan (1956) je gledališki režiser, vrsto let (1994–2008) je bil ravnatelj ljubljanske Drame, a ga je odstavila politika, prva vlada Janeza Janše. Pred tem obdobjem je režiral v Slovenskem mladinskem gledališču, po njem v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Je prejemnik štirih Borštnikovih nagrad, v svojem opusu pa je ustvaril nekaj prelomnih predstav. Recimo Jančarjev Klementov padec (1988) in uprizoritev Krsta pri Savici Dominika Smoleta (1993). Že leta 1984 je režiral Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Zadnji Pipanovi predstavi sta bili Cankarjevi Hlapci (Drama) in Balzacov Mercadet ali Poslovni človek (MGL). Janez Pipan veliko bere, piše kolumne za Objektiv in predvsem rad predava študentom na ljubljanski AGRFT. Poučuje teorijo gledališke igre. Zanimajo ga zgodovinska realnost, eksistenca in utopija, to so, pravi, »hkrati moje življenje in tudi 'moja' umetnost, kolikor sem jo kdaj s kakšno dlako oplazil, ali je ona oplazila mene«.
-
9. 7. 2019 | Svet
Prodajalec sladoleda, ki se je uprl kulturi vplivnežev
Vedno več strank je od Joeja Nicchija zahtevalo zastonj sladoled. To so samooklicani "vplivneži" (influencerji), ki so mu obljubljali, da bodo fotografijo sladoleda, za katerega jim ni treba plačati, objavili na družbenem omrežju Instagram. Nicchi je te zahteve do zdaj zavračal, pred kratkim pa se je odločil objaviti obvestilo, da influencerji pri njem plačajo dvojno ceno. Tako se je uprl kulturi vplivnežev.
-
9. 7. 2019 | Družba
Zabeležili smo najbolj vroč junij doslej, znanstveniki pa še enkrat več potrjujejo povezavo med globalnim segrevanjem (in visoko ravnjo CO2) ter vročinskimi vali (ali pa ekstremno nizkimi temperaturami).
-
9. 7. 2019 | Kultura
Sintetizirani artefakti sodobne civilizacije
V ljubljanski Galeriji DLUL je do 4. avgusta v okviru razstavnega cikla Inside Out, ki ga letos prirejajo že šestič, na ogled razstava Boštjana Drinovca in Uroša Potočnika z naslovom Misleci, moduli in algoritmi. Njuno umetniško prakso povezuje eksperimentalna narava in raziskovalna radovednost, s katerima se lotevata iracionalnosti in bizarnosti misleče, na videz razumu podrejene družbe. Kuratorka razstave je dr. Nadja Gnamuš.
-
8. 7. 2019 | Družba
S terorizmom proti ''terorizmu''
Po poročanju zahodnih medijev naj bi Kitajska v duhu nadzorovanja in rangiranja svojih prebivalcev zdaj pod drobnogled vzela še turiste, ki potujejo v Xinjiang – provinco, v kateri prebiva največ etničnih manjšin in kjer kitajska vlada že nekaj let izvaja brutalen nadzor nad Ujguri, tamkajšnjo muslimansko populacijo. Z namenom ''boja proti terorizmu'' in ''preprečevanja verskega ekstremizma'' Kitajska nadzira manjšine ter celo zapira Ujgure v prevzgojne tabore.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Uvodnik
V dneh po izbiri vodilnih kadrov Evropske unije za prihodnjih pet let smo tudi v Sloveniji slišali, kako slabo je, da na pomembnem položaju ni nobenega kandidata iz Vzhodne Evrope. Da bi bilo simbolno to dobro, da se pokaže spoštovanje do novih članic.
-
8. 7. 2019 | Družba
Dr. Maja Rus Makovec: Doživeli smo poplavo duševnih motenj
Duševno zdravje vsakega od nas in vseh skupaj je relativna stvar. Vsak ima o tem svoje mnenje, najpogosteje celo kontradiktorno: Včasih smo že vsi nori, drugič so nori vsi ostali. Kako pa je z duševnimi motnjami v resnici in s čim se sooča slovenska psihiatrija, kakšne trende ugotavljajo zdravniki in kdaj za nekoga lahko uradno rečemo, da je depresiven, je za novo izdajo MLADINA INTERVJU 2019 spregovorila dr. Maja Rus Makovec, psihiatrinja, sistemska in družinska terapevtka, ki se je v preteklosti ukvarjala predvsem z zdravljenjem odvisnosti od alkohola, danes pa je predstojnica centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na ljubljanski psihiatrični kliniki ter profesorica psihiatrije na ljubljanski medicinski fakulteti.
-
8. 7. 2019 | Kultura
Od 11. julija do 3. avgusta bo na dvorišču Ljubljanskega gradu potekal Film pod zvezdami, ki ga pripravlja Kinodvor v sodelovanju z Ljubljanskim gradom. Na ogled bo izbor nekaterih najbolj odmevnih filmov pretekle kinematografske sezone (Zelena knjiga, Bojevnica, Rocketman, Bohemian Rapshody, Hladna vojna, Najljubša) in šest novitet, ki bodo prvič javno predstavljene na slovenskem platnu, med njimi tudi filma Bolečina in slava v režiji Pedra Almodovarja in Mrtvi ne umirajo Jima Jarmuscha.
-
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Družba
»Mi smo Maribor!«
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Slovenija je, če jo postavimo ob bok primerljivim evropskim državam, malodane oaza sovražnega govora. Je država, ki je zakonodajno najbolj med vsemi članicami EU zamejila možnosti za kazenski pregon sovražnega govora, vrhovno tožilstvo pa ga je z dodatno omejujočo razlago zakona povsem onemogočilo. Tudi na spletu je »svoboda govora« tako rekoč popolna, s tem pa je popolna tudi svoboda sovražnega govora. Družbenih omrežij za sovražne zapise uporabnikov v Sloveniji tako ni mogoče poklicati na odgovornost, kar lahko storijo v vedno več evropskih državah. Včasih so te omejitve vsaj za medije še veljale, z »uravnoteževanjem« medijskega prostora, ki se ga je v času vodenja države lotila SDS, pa so te omejitve padle. Stanje se je še poslabšalo, ko je ta stranka neposredno vstopila v lastništvo in upravljanje medijev, saj ti zgolj navzven delujejo kot »mediji«, dejansko pa gre za del strankinega ustroja. Zato seveda nimajo nobenih zadržkov pri širjenju sovražnega govora, to je del njihove politične agende.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Simon Zajc, minister za okolje in prostor: Okolje bo moralo rasti na račun kapitala
Simon Zajc, v prejšnjem sklicu parlamenta poslanec SMC, položaj okoljskega ministra zaseda dobre tri mesece. Nadomestil je Jureta Lebna, ki je v pol leta ministrovanja pridobil ugled najučinkovitejšega ministra vlade Marjana Šarca, nato pa odstopil zaradi obtožb v zvezi z naročilom makete drugega tira. Zajc, ki je to polovico leta preživel na položaju Lebnovega državnega sekretarja, naj bi predstavljal zagotovilo, da se bo delo na okoljskem ministrstvu nadaljevalo na enak način. Z Lebnom sta prijatelja in se redno slišita po telefonu.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Družba
Med Ljubljančani zaradi majhnosti središča mesta, v katerem živijo, velja, da ga poznajo do potankosti. Številnim Ljubljančanom – pa ne le njim, isto se dogaja v tako rekoč vseh mestih – se zdi, da novejše mestne predele odkrijejo zgolj takrat, ko obiščejo kakšnega novega znanca in z njegovega balkona uzrejo neznano dvorišče. A v Ljubljani slehernika dejansko obkrožajo številne stvari, ki pripovedujejo očarljive zgodbe, obdajajo ga podrobnosti, v katerih se skrivata bogata zgodovina in sporočilnost, a jih bodisi niti ne zazna ali pa jih jemlje kot popolnoma samoumevne ter se mimo njih dan za dnem sprehaja, ne da bi se o njih spraševal. Za odpiranje novih obzorij mikro sveta so tu številna tematska vodstva po mestu, ki se osredotočajo na alternativne vidike pristne ljubljanske izkušnje.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Žive meje
Letos smo spet presegli vse dosedanje vročinske rekorde. Višanje temperatur se med drugim kaže v ponavljanju vročinskih valov in vseh njihovih posledicah, od požarov do bolezni. In kot po navadi smo daleč najglasnejše pritožbe čez vročino spet izrekali ljudje, ki večino časa preživljamo za računalniki v klimatiziranih prostorih. Precej manj ogorčenja pa slišimo s strani tistih, ki te dni občutijo sonce direktno na svoji koži – naj gre za cestne delavce in gradbince ali pa zaposlene v proizvodnih halah, kuhinjah in pekarnah. Inšpektorat za delo sem in tja sicer opravi manjšo kampanjo, vsako drugo leto izide kak novinarski prispevek (pogosto z enakim poudarkom na poletni skrbi za delavce kot skrbi za živali), to pa je tudi vse. Kljub temu da lahko v času zgodovinske pripeke zunaj srečujemo stotine delavcev, ki na žgočem asfaltu popravljajo ceste in gradijo luksuzne stavbe, v medijih ni pravega občutka izrednih razmer. Prizori obnove Ljubljane na trenutke spominjajo na tiste v Katarju, le da smo nad domačimi šefi očitno precej manj ogorčeni kot nad arabskimi šejki.
-
5. 7. 2019 | Mladina 27 | Politika
Ko je E. Jean Carroll, kolumnistka revije Elle, Donalda Trumpa obtožila, da jo je pred leti spolno napadel (posilil), je ta odvrnil, da se to ni zgodilo – ker ni njegov tip. Ergo: ker ni njegov tip, se to ni zgodilo. Ker ni njegov tip, je nedolžen. Če bi bila njegov tip, potem bi se to zgodilo – če bi bila njegov tip, bi jo posilil. Posili le lepotice, le ženske, ki so njegov tip, pravi Nancy LeTourneau (Washington Monthly). In do tega je upravičen.
-
5. 7. 2019 | Politika
Živa Vidmar, rojena leta 1949, je najmlajša hči Josipa Vidmarja (1895–1992), soustanovitelja Osvobodilne fronte (OF). Pred upokojitvijo je bila knjižna urednica pri Cankarjevi založbi, pred tem pa v slovenskem uredništvu Enciklopedije Jugoslavije. V svojih založniških časih je med drugim zakrivila bestseler Veliko slovensko kuharico, v katero je podtaknila tudi kakšen recept svoje mame, sicer operne pevke Nade Vidmar, med drugim sestre partizanske zdravnice dr. Zore Konjajev. Življenje Žive Vidmar je bilo že od malih nog polno osebnosti iz sveta politike in kulture, saj so številna znana imena prihajala na obisk v Vidmarjevo družinsko vilo, ki stoji tam, kjer se spajata park Tivoli in Rožna dolina in v kateri živi še danes.
Iskanje brez piškotkov ni možno
