Čas za odklop

Razvoj sodobne digitalne tehnologije je v zadnjih desetletjih poskrbel, da prisotnost v službenih prostorih za opravljanje različnih del ni več nujna. To je postalo še bolj jasno v času epidemije. Vendar je hkrati poskrbel tudi, da morajo biti številni delavci tako rekoč ves čas vpeti v delovni proces, bodisi tako, da odpisujejo na elektronsko pošto ter takšna in drugačna sporočila ali se oglašajo na telefonske klice. S sprejetjem novele zakona o delovnih razmerjih je bila zato lani uzakonjena tako imenovana pravica do odklopa, za katero so se koalicijski partnerji zavzeli že v koalicijski pogodbi in naj bi zares zaživela novembra letos.

Ekološko neuspešna družba

»Slovenija je, upoštevajoč porabo naravnih virov, v EU med bolj potrošnimi državami, dinamika ekološkega odtisa Slovenije pa še v večji meri kot v EU kaže na veliko mero povezanosti gospodarske rasti in pritiskov na okolje,« je ena od zaključnih ugotovitev vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz posebne študije ekološkega odtisa, objavljene na začetku avgusta.

»Pregovori, ki jih uporabljamo v sodobnosti, pričajo o zgodovini in tudi o današnjem duhu časa«

Matej Meterc (rojen leta 1984) je jezikoslovec in slovaropisec, ki raziskovalno delo posveča predvsem frazeologiji in paremiologiji, jezikoslovni in folkloristični disciplini, ki proučuje pregovore in sorodne žanre, kot so vremenski pregovori, reki, verovanja oziroma vraže, slogani, antipregovori in velerizmi. Meterc je znanstveni sodelavec na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, kjer med drugim kot frazeolog in paremiolog sodeluje pri izdelavi tretje izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, od leta 2020 pa na portalu Fran.si kot glavni urednik objavlja tudi Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prvi slovar slovenskih pregovorov, ki je letos z naborom gesel od leta 2020 do 2023 v podobi e-knjige izšel tudi v zbirki Rastoči slovarji.

Ženski spol / Kdo se boji žensk?

Boksarki Iman Helif in Lin Juting sta, vsaka v svoji kategoriji (prva v kategoriji do 66 kilogramov, druga v kategoriji do 57 kilogramov), postali olimpijski prvakinji. Vendar sta za ta naslov morali prehoditi pot do pekla in nazaj. Znašli sta se sredi burnih polemik glede svojega spola, v katere so se vključile znane osebnosti, kot sta Elon Musk in J. K. Rowling, in konservativni politiki po svetu, od Donalda Trumpa do Janeza Janše. Te so sprožili pri rusko vodeni Mednarodni boksarski zvezi (IBA) – Mednarodni olimpijski komite (MOK) je tej zaradi nepravilnosti in skrbi glede njenega vodenja že prej odvzel status krovne organizacije za boks v svetu –, ki je boksarki diskvalificirala na lanskem svetovnem prvenstvu zaradi neizpolnjevanja meril na testih za primernost spola; testi so domnevno pokazali, da imata v telesu prisotne kromosome XY. Kar naj bi bil jasen, pravzaprav neizpodbiten dokaz, da boksarki, novi olimpijski prvakinji, v resnici nista ženski – temveč sta gotovo moška. Je stvar res tako preprosta?

Zagovor miru

Danila Türka, nekdanjega predsednika Slovenije in še prej pomočnika nekdanjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Annana, diplomata in profesorja mednarodnega prava, je Antonio Guterres, sedanji generali sekretar OZN, politik, ki javno govori o nevarnosti vojn, ubijanju civilistov in sebičnosti velikih držav, pred dnevi imenoval v petčlansko skupino. Ta naj bi pripravila ter OZN in državam članicam poslala razmislek o vprašanju implementacije resolucij OZN o arhitekturi za gradnjo miru.

»Rio Tinto, marš iz Srbije!«

Prejšnji teden so v Srbiji potekali množični protesti. Beograd je v soboto preplavilo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti odprtju rudnika litija v dolini Jadar. Dan kasneje je proti Riu Tintu, avstralski rudarski multinacionalki, skandirala množica na sprejemu olimpijcev, ki so se v Srbijo vrnili s tremi zlatimi ter po eno srebrno in bronasto medaljo. Vzklike »Rio Tinto, marš iz Srbije! Marš iz Srbije! Marš iz Srbije!« je slišati na posnetkih agencije Tanjug, »ni pa jih bilo v neposrednem prenosu sprejema olimpijcev na javni srbski TV«, je dejal Aleksandar Đukić. Z njim smo se v torek pogovarjali o protestih proti rudniku litija, ki so v Srbiji začeli združevati še nedavno nezdružljive, o delovanju predsednika Aleksandra Vučića kot »političnega trgovskega potnika« in o vlogi »lepe« EU, ki si pač zgolj želi litija.

Kaj pa služba?

September se bliža in z njim jesensko izpitno obdobje, ko bodo študentje izpolnili obveznosti, ki jih v zimskem in poletnem izpitnem obdobju še niso. Študentje višjih letnikov pa zagotovo razmišljajo tudi o zaposlitvi. Trenutno je brezposelnost v Sloveniji rekordno nizka, a to še ne pomeni, da je za diplomante poklicna pot preprosta. Številni ne delajo na področjih, za katera so izobraženi, razlike so predvsem med posameznimi programi. Ni pa tolikšnih razlik med širšimi akademskimi področji, kot sta naravoslovje in družboslovje.

Kampus na kampus

V Ljubljani se gradi in se bo še gradilo kar nekaj akademske infrastrukture, predvsem bo nekaj fakultet, ki jih pesti prostorska stiska, dobilo nove prostore. Univerza poskuša nove fakultete umestiti v kampuse, kampusu za Bežigradom se bodo pridružili še kampusi na Brdu, v središču mesta in pri Medicinski fakulteti. Pri gradnji novih študentskih domov pa takega navdušenja ni opaziti.

Prepoved igrifikacije

TikTok, najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, je leta 2018 začel ponujati spin-off sestrsko aplikacijo TikTok Lite, okrnjeno različico aplikacije, ki od pametnih telefonov terja manj spomina in deluje tudi pri slabši spletni povezavi. Sprva je bila dostopna le na južnoazijskem trgu, kjer je izjemno priljubljena – preštela je že dobro milijardo prenosov –, aprila pa se je (poskusno) predstavila tudi v Evropi, a zgolj v Franciji in Španiji. Tam je zaradi sporne funkcije, imenovane »program nagrajevanja«, dvignila ogromno prahu, zdaj se ji je odločno uprla evropska komisija.

Vsi odtenki slovenskega športa

Predsednica države Nataša Pirc Musar je na nedavnem odprtju Slovenske hiše 2024 v Parizu načela temo, ki vsakih nekaj let ponovno priplava na površje javne zavesti. Gre za vprašanje slovenskih športnih barv, ki se ji je, kot marsikateremu športnemu navijaču, ki se je udeležil ali pa iz domačega fotelja spremljal letošnje evropsko prvenstvo v nogometu, porodilo ob pogledu na slovenske tribune. Nizozemske množice navijačev so bile odete v živo oranžno, španske v rdeče-rumeno in angleške v belo z rdečimi akcenti, Slovenci pa smo bili videti kot nekakšna pisana druščina. Naše mavrične tribune so se prelivale od bele do različnih odtenkov modre in zelene do turkizne in celo rdeče.

»Nekatere občine celo umetno ohranjajo težave v romski skupnosti«

Negativen odnos do romske skupnosti se krepi, celo najvišji predstavniki države uporabljajo težke besede. Zdi se, da se bliža čas obračuna in discipliniranja etnične manjšine, ki je – če poslušamo njene najglasnejše kritike – desetletja brezskrbno uživala privilegije in popolnoma zanemarila svoje dolžnosti. O tem in drugih stereotipih in predsodkih ter tudi o povsem resničnih težavah Romov smo se pogovarjali s predsednikom Romskega akademskega kluba, organizacije, ki združuje dobršen del višješolsko izobraženih slovenskih Romov.

Nekateri politiki so prepričani, da celo njihov drek diši

Nobenega dvoma ni bilo, da bodo konservativni mnenjski voditelji in politiki doma in po svetu poskušali olimpijske igre v Parizu izrabiti za prizorišče kulturnega boja. Vsi nastavki so bili tam. Igre so sledile burnim predčasnim volitvam, na katerih je združena levica preprečila pohod skrajno desnega Nacionalnega zbora na oblast, kar naj bi pomenilo, da je že tako deviantna, z migranti prepredena »Macronova« Francija dokončno zašla. In da bo namesto olimpijskega duha tokratne igre zagotovo preveval duh »woke« ali prebujenske ideologije, domnevne ideologije skrajnega liberalizma in politične korektnosti, ki jo konservativni blok tako rad pripisuje »zlovešči levici«. Da bi to dokazali, so bili na desnici pripravljeni lagati in izkrivljati resnico, na vlak sovraštva pa so brez pomislekov prisedli tudi naši domači prostaki.

Še ena tovarna onesnaževalka, ki s pomočjo odvetnice celo toži bližnje prebivalce

»Bolj kisel vonj, smrdi. Moteče je...Kako bi rekel, zapeče grlo,« je februarja letos za RTV Slovenija povedal sosed Vipapa Krško, upokojenec. »Spet smrdi, to je za ponoret,« je opisal drugi. Zdaj oba ob še eni krajanki toži Vipap, papirnica in sosežigalnica, prek odvetnice Romane Lemut Strle zaradi zaščite ugleda in dobrega imena. Vipap od trojice, od teh sta dva upokojenca, zahteva javno opravičilo, objavo sodbe v medijih in 1500 evrov oziroma 3000 evrov denarne odškodnine. Kako nizko se lahko spustijo slovenski odvetniki in odvetnice v sledenju željam naročnika, smo se v Mladini spraševali leta 2021 ob primeru odvetnice Salonita Nine Zidar Klemenčič, ki je prebivalcem v okolici Salonita »žugala« z odškodninskimi tožbami že ob vsakem izrekanju o svojem okolju in zdravju. A sedanji primer Vipapa kaže novo dno. Po mnenju več sogovornikov gre za značilen primer SLAPP-tožbe, katere glavna namena sta nadlegovanje in izčrpavanje »tarč«, da bi utišali kritične glasove in izrinjali civilne družbe iz vprašanj javnega interesa.

Mračna plat igričarske panoge

Čeprav se zdi, da se je stavka igralcev in scenaristov, ki je hollywoodsko produkcijo lani ohromila za skoraj pol leta, šele dobro končala, je ameriški sindikat igralcev SAG-AFTRA, ki ima dobrih 160 tisoč članov, te ponovno pozval, naj gredo na ulice. Tokrat igralci s transparenti ne mahajo pred štabi filmskih studiev in pretočnih platform, temveč protestirajo proti nevzdržnim delovnim razmeram pri produkciji videoiger.

Disleksija danes

Po podatkih zavoda za šolstvo število vlog za odločbo, ki omogoča olajšave otrokom s posebnimi potrebami, zadnjih pet let narašča. Leta 2022 je zavod prejel 11.525 zahtevkov za odločbe, leta 2023 že 12.088 in letos ima za zdaj v obravnavi 10.689 vlog. Povečalo se je tudi število vlog za postopek usmerjanja otrok, ki so v devetem razredu in prvič oddajajo to zahtevo. Pravico do odločbe imajo številni otroci, ki potrebujejo različne prilagoditve glede na svoje težave in posebne potrebe. V Svetovalnem centru Ljubljana, kjer se podrobneje ukvarjajo z otroki z učnimi težavami, so opazili, da je disleksija najpogosteje prepoznana v četrtem razredu, ko se že pričakuje, da je otrok ponotranjil vse veščine, ki sodijo k pismenosti in naj bi se jih naučili v prvi triadi. Večkrat je odkrita pri dečkih kot pri deklicah.

Direktorji bi raje dizelski SUV

V Sloveniji je bilo leta 2023 registriranih skupaj 14.463 električnih vozil, kar je 52,2-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kot kažejo podatki iz letnega poročila Agencije za energijo o stanju energetike, v katerem spremlja tudi elektromobilnost. Kot leto prej je bil največji prirast lani pri baterijskih električnih vozilih (BEV); v kategoriji osebnih vozil se je njihovo število povečalo za 3859 ali medletno kar za 50 odstotkov. Sledijo priključni hibridi (PHEV), katerih število je med osebnimi vozili lani zraslo za 977 ali kar za 63 odstotkov.

»Ni treba nekih hudih znanstvenih dokazov za to, da se populacija žuželk zmanjšuje«

Dušan Klenovšek (1962) je po izobrazbi učitelj biologije in kemije, zadnje desetletje zaposlen v Kozjanskem parku, prej leta na novomeški enoti zavoda za varstvo narave. Spremlja naravo zlasti v okolici Spodnje Save, s fotografskim objektivom beleži živali, rastline, pa tudi redne stranpoti človeka. Je avtor več knjig in prispevkov o naravi, s številnimi nagovarja tudi mlajše, o naravi in vrstah pogosto predava ter redno ozavešča tudi na družbenem omrežju.