Boj proti vročini

Poletja še ni konec, prav tako še vedno vztraja vročina. Leto 2023 je na podlagi meritev obveljalo za najbolj vroče od začetka merjenja leta 1880. Čeprav letošnjih podatkov še nimamo, se zdi, da bi leto 2024 lahko preseglo lanske temperaturne rekorde.

Geričeva nova služba 

S septembrom na računsko sodišče prihajajo okrepitve, kot svetovalec predsednice Jane Ahčin za področje odnosov z javnostmi se bo tam zaposlil Rajko Gerič, dolgoletni novinar in medijski operativec SDS, nazadnje, v času zadnje Janševe vlade, odgovorni urednik vzporednega informativnega programa na 2. programu TV Slovenija, ki ga je poskušalo vzpostaviti tedanje vodstvo javne radiotelevizije. Uvrščen bo v 53. plačni razred, to pomeni, da bo brez dodatkov na mesec prejemal 2245,51 evra neto plače.

»Letos in lani smo imeli v Sloveniji srečo, ker nismo imeli smrtnih žrtev«

Rok Fazarinc ima več kot 40 let delovnih izkušenj, pridobljenih pri vseh najpomembnejših projektih zagotavljanja protipoplavne varnosti ob slovenskih vodotokih. Zadnja desetletja je v živo spremljal in analiziral učinke vseh velikih poplav in drugih sorodnih dogodkov, kot so plazovi. Po lanskih poplavah je postal vodja sveta za vode pri ministrstvu za naravne vire, nato pa tudi član vladnega sveta za obnovo, to pomeni, da je vsak dan vpet v sprejemanje sanacijskih odločitev in tudi snovanje vizije, kako naprej.

Milijarde za razgradnjo nuklearke

V nemški zvezni deželi Bavarski so pred dvema tednoma, 16. avgusta, porušili dva 143-metrska hladilna stolpa najstarejše nemške nuklearke Grafenrheinfeld, ki je bila zgrajena sočasno s krško nuklearko. Rušenje se je zavleklo za uro in pol zaradi projedrskega protestnika, ki se je znotraj območja detonacije privezal na električni drog 10 metrov nad tlemi. Rušitvena dela so stala okoli tri milijone evrov. To je seveda le fragment v dragem in dolgem procesu, ki šele sledi zaprtju nukleark in kjer ostaja globalno največji izziv, kam trajno z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Tudi za razgradnjo in »očiščenje« lokacije obstoječe jedrske elektrarne v Krškem, katere delovanje je bilo lani podaljšano do leta 2043, bomo potrebovali desetletja in več milijard – vsaj 2,2 milijarde evrov, kažejo že ocene iz leta 2018, ki so zdaj predmet revizije. V novi, še nepotrjeni reviziji, ki je ušla v javnost, pa se pojavlja tudi ideja, da se delovanje elektrarne podaljša še za dodatnih 20 let, do leta 2063.

»Človek je bil ubit pred našimi očmi. Nobenega usmiljenja ni. Nenehno nas pobijajo.«

Ahmed Al Masri je profesor francoščine na Univerzi Al Aksa. Odraščal je v družinski hiši v kraju Bejt Hanun na severu Gaze. Po izraelskem vojaškem vdoru leta 2014 se je preselil v mesto Gaza, ker je menil, da bo tam življenje varnejše. Univerze Al Aksa, Bejt Hanuna in njegovega stanovanja v mestu Gaza ni več. Marsičesa ni več. Ahmed zdaj živi v šotoru skupaj z ženo in delom njene družine: starši in sestro s tremi otroki, starimi 18, 14 in 12 let. Trenutno so nastanjeni ob cesti blizu kraja Derbala na jugu Gaze. Intervju je bil opravljen prek aplikacije WhatsApp, ker ima Ahmed v telefonu nameščeno virtualno kartico eSIM, ki mu omogoča dostop do interneta prek izraelskega telekomunikacijskega omrežja.

Štipendiranje nadarjenih v okolici

Zoisova štipendija, torej štipendija, ki jo država daje nadarjenim dijakom in študentom, je v naši regiji unikat. Sosednja Hrvaška na državni ravni za študente ponuja le dve štipendiji, ena je namenjena študentom, ki imajo nižji socioekonomski status (ta ima tudi največ prejemnikov), druga pa je namenjena študentom znanstvenih, tehničnih, inženirskih in matematičnih študijskih smeri. Srednješolcem štipendije ponuja sklad Hrvatska za djecu (Hrvaška za otroke) v lasti države, a teh prejemnikov je razmeroma malo, letos jih bo 150. Nekaj štipendij za dijake in študente je na voljo še na lokalni ravni.

Kaj je narobe s slovenskim štipendijskim sistemom?

V Sloveniji obstajata dve pomembni štipendiji: državna, ki naj bi omogočala čim daljše izobraževanje socialno šibkim dijakom in študentom, ter Zoisova štipendija, ki naj bi spodbujala nadarjene. Obe štipendiji ciljev ne dosegata v celoti, četudi bo odslej mogoče prejemati obe skupaj.

Napoteni delavci

Pred dnevi je v javnosti spet zakrožilo opozorilo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da je podražitev napotitev delavcev v tujino najbolj prizadela izvoznike gradbenih in tehničnih storitev, če bodo podjetja izpolnila grožnje s selitvijo v tujino, pa bo država ob 145 milijonov evrov.

Magijski obredi

Četudi nova obvoznica v Železnikih še nima uporabnega dovoljenja, je prejšnji petek po dolgem čakanju stekel promet po njej. Na čisto uradno odprtje bo treba še nekoliko počakati, cesto pa sta vsaj v začasno uporabo skupaj izročila tamkajšnji župan Marko Gasser in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek; poleg občanov so se jima pridružili še predsednik državnega sveta Marko Lotrič in minister za delo Luka Mesec, oba doma iz Selške doline, ter poslanec SDS Žan Mahnič. Pa tudi župnik Tine Skok, ki je ob tej priložnosti blagoslovil novo pridobitev Železnikov.

Reševanje nacionalke

Po junijskem pozivu sveta RTV Slovenija, naj vlada izpelje delno uskladitev RTV-prispevka z inflacijo (in po odgovoru premiera Roberta Goloba, da več denarja ne reši zmeraj vseh težav, kar smo lahko videli že v zdravstvu), so se na kulturnem ministrstvu vendarle odločili pripraviti odlok o desetodstotnem zvišanju prispevka s prihodnjim letom. Odlok je še v medresorskem usklajevanju in naj bi ga vlada sprejela do konca meseca, z zdajšnjih 12,75 evra bi se prispevek s prihodnjim letom lahko zvišal na 14,02 evra na mesec za gospodinjstvo. Pomeni to konec težav javne radiotelevizije?

»Socializem ljudi sili, da so najboljša različica samih sebe, da se samoomejujejo in tudi žrtvujejo v dobro skupnosti, to pa je izjemno težko«

Mojca Pišek je tista Delova kolumnistka, katere besedila že zadnjih šest let prebirate vsak drugi petek, in tista nekdanja novinarka Dnevnika, ki je postala izvedenka za slovensko kulturno politiko. Uveljavila se je tudi kot literarna kritičarka – za svoje kritiško delo je prejela Stritarjevo nagrado – in esejistka; njena prva esejistična zbirka Knjiga, ki smo jo vendar vsi prebrali je bila nominirana za Rožančevo nagrado, za besedilo Konec zgodovine, komajda začetek pa je (lani) prejela nagrado za najboljši esej revije Sodobnost.

Živi pesek sprenevedanj

Prepad med revnimi in bogatimi še nikoli ni bil tako globok. Na svetu je nekaj manj kot 3000 milijarderjev, njihovo skupno premoženje pa je skoraj 15 bilijonov ameriških dolarjev, kar pomeni, da ima 0,0001 odstotka svetovnega prebivalstva v lasti toliko, kot znaša 13 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda.

Normalizacija nasilja

Februarja letos je v Slovenskih Konjicah prišlo do preplaha: država naj bi tam hotela nastaniti migrante. V mestnem svetu je bila celo sklicana izredna seja, na kateri so občinski svetniki SDS, med drugim, predlagali, naj se občina odločno upre domnevni postavitvi azilnega doma na njenih tleh, še več, naj pozove vlado k takojšnji deportaciji vseh migrantov, ki so slovensko mejo prestopili ilegalno. Kot se je izkazalo, je šlo pri vsem skupaj za lažno novico, ki jo je v prvi vrsti pomagal širiti Bojan Podkrajšek, poslanec in občinski svetnik SDS. A škoda je bila narejena. Nekateri občani so začutili potrebo po »samoorganiziranju«, po družbenih omrežjih pa začeli deliti fotografije domnevnih migrantov, ki naj bi se že sprehajali po njihovih krajih. Čeprav to sploh niso bili migranti, pač pa tuji delavci, na primer sezonski delavci smučišča Rogla, ki so bili tam nastanjeni povsem legalno.

Šinigojeva zapuščina

Tole ni običajen »in memoriam« ob smrti Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika socialistične vlade. In še manj panegirik politiku, ki je sicer v težkih časih spodobno in častno opravljal funkcijo, na katero je bil izvoljen. Kar je bilo nekoč normalno, danes pa je redkost. Je predlog za razmislek o tem, kakšna država je Slovenija in kaj sploh hoče biti. Ker država formalno seveda je. Članica Evropske unije in OZN in vseh pomembnejših mednarodnih organizacij. Tako kot številne druge države, tja do Svete Lucije v Karibih, ki ima v nasprotju s Slovenijo celo Nobelovega nagrajenca. No, od letos tudi olimpijsko medaljo.

Več kot 5.000 odklopov elektrike zaradi neplačil

Nedavno objavljeno poročilo državne Agencije za energijo razkriva, da je bilo lani iz oskrbe z električno energijo odklopljenih skoraj 7000 gospodinjstev (6968), od tega večina, krepko čez 5000, zaradi neplačil. Večina odklopljenih gospodinjstev je dolg do elektropodjetij poravnala v prvih nekaj tednih in bila priklopljena nazaj, saj brez elektrike danes pač ne moremo živeti. Pri tem je alarmantno, da lani že četrto leto zapored niti enemu gospodinjstvu ni bila odobrena tako imenovana nujna oskrba, torej zakonski ukrep, ki preloži odklop električne energije in naj bi bil namenjen ravno najranljivejšim odjemalcem. Na državni Agenciji za energijo potrebe po spremembah nujne oskrbe ne vidijo – med drugim tudi zato, ker naj bi pomoč najranljivejšim zagotavljale že humanitarne organizacije. Kako je mogoče, da stiske več tisoč gospodinjstev, povezanih z dostopom do ene od osnovnih dobrin – elektrike, že leta rešujejo zlasti humanitarne organizacije, državna uprava težave ne vidi, državna energetika pa to dobrino vidi le in samo kot tržno blago?