Čas za bojkot Evrovizije

Ruska federacija je leta 2014 anektirala Krim in vzpostavila rusko vladavino nad polotokom, ki je bil okroglih šestdeset let prej sicer dodeljen ukrajinski sovjetski socialistični republiki in nato neodvisni Ukrajini. Dve leti kasneje je na Evroviziji s čustveno balado 1944 slavila ukrajinska predstavnica Jamala. Pevka krimskotatarskega rodu je pesem posvetila svoji prababici, ta je bila ena izmed okoli 250 tisoč Tatarov, ki jih je leta 1944 s krimskega polotoka dal deportirati sovjetski diktator Josif Visarionovič Stalin v okviru kolektivnega kaznovanja zaradi domnevnega sodelovanja z nacisti. Šlo je za politično sporočilo na sicer apolitičnem dogodku, kot tega (tudi v svojem pravilniku) predstavljajo pri Evroviziji.

Injekcije v Sloveniji

Tako kot večino zahodnega sveta je tudi Slovenijo zajela evforija zaradi novih zdravil za izgubo telesne teže s semaglutidom. Kratkoročni učinki so evidentni, slovenske strokovnjake skrbijo predvsem dolgoročne posledice in zapostavljanje drugih metod izgubljanja telesne mase. V nasprotju z Nemčijo v Sloveniji Wegovy še ni na voljo, zato zdravniki pacientom predpisujejo kar Ozempic. Evropska agencija za zdravila (EMA) je namreč v letu 2022 odločila, da se Ozempic sme uporabljati tudi v ta namen. Ni še znano, kdaj bi lahko v Slovenijo prišel tudi Wegovy, je pa tiskovni predstavnik Novo Nordiska v Sloveniji, Dominik Černi, potrdil, da se trudijo, »da bi bilo zdravilo za zdravljenje debelosti v Sloveniji na voljo čim prej«.

Je priročnik Nine Gaspari odmev hiperprodukcije ustvarjanja in kazanja sebe?

Ko je časnik The Guardian sredi leta 2022 avstralskega pisatelja Johna Hughesa soočil s tem, da je njegov roman The Dogs na kar 58 mestih izjemno podoben ali celo identičen angleškemu prevodu knjige beloruske nobelovke Svetlane Aleksijevič The Unwomanly Face of War, je »obdolženec« v daljšem odgovoru na očitke med drugim zapisal: »Vsak umetnik vzame. Kaj drugega počnemo kot neskončno recikliranje zgodb? To je proces, ki se dogaja, odkar so starogrški tragiki prvič reciklirali Homerjeve zgodbe za Dionizov festival ...« In dodal: »Dejstvo je, da ni pomembno, kaj vzameš, ampak kaj s tem narediš.«

Sodni postopki zoper dijake, ki se »švercajo« na avtobusih

Ko se je pred leti začelo dogajati, da so ljubljanski dijaki zaradi »švercanja« na mestnih avtobusih morali s starši na zagovor pred sodišče, je bilo vse skupaj precej komično. A nekakšna urbana legenda je zdaj postala povsem resnična težava.

Res nezakonit odvzem živali?

Prvotna odločba o odvzemu 24 glav živine s kmetije Možgan v Leskovcu pri Krškem je bila konec decembra odpravljena. Zdaj o njem posebna komisija odloča ponovno. Poleg tega v zadevi poteka več različnih nadzornih postopkov, pri čemer predvsem kmečka interesna združenja krepijo pritisk na uradne organe. Običajen postopek, kjer se presoja dobrobit živali, je postal prvovrstna politična afera.

V kakšni formi vstopamo v leto 2024?

Novo leto je priložnost za nov začetek, s tem v mislih si ljudje postavljajo novoletne zaobljube. Med najpogostejšimi naj bi bile tiste, povezane z izgubo teže, fitnesi so prvih nekaj dni v novem letu pregovorno vedno polni, ljudje bi radi prenehali piti alkohol in kaditi, več časa bi radi preživeli z družino ali zamenjali službo. Po drugi strani je novo leto tudi priložnost za pogled nazaj, za premislek o tem, kaj nam je minulo leto prineslo in v kakšni formi vstopamo v novega. Pri tem nam lahko precej pomagajo številke, tiste najzanimivejše so ob koncu leta spet zbrali na statističnem uradu.

Nobena novica ni zastonj

Kaj je naredil novoizvoljeni poljski premier Donald Tusk po porazu populistične stranke Zakon in pravičnost (PiS)? S katero uvodno potezo je začel razgrajevati prejšnjo oblast? Za začetek je odpustil vse vodilne pri javnih medijih, ki so v času vladavine stranke PiS veljali za pristranske v prid vlade. S položajev je odstavil direktorje in upravne odbore televizije, radia in tiskovne agencije PAP. Potem ko je predsednik Poljske Andrzej Duda, ki velja za zaveznika stranke PiS, vložil veto na zakon Tuskove vlade, ki bi državnim medijem zagotovila subvencije, pa se je novi minister za kulturo odločil kar za likvidacijo televizije, radia in tiskovne agencije.

Jonas Sonnenschein / »Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«

Dr. Jonas Sonnenschein (rojen leta 1984) je leta 2019 doktoriral na Univerzi v Lundu na Švedskem, kjer je do nedavnega tudi predaval na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo. V doktorski disertaciji je zeleno rast in razogljičenje preučeval z vidika političnih ciljev, ukrepov in vedenjskih mehanizmov, v zaključnih ugotovitvah pa je poudaril zlasti premajhno velikopoteznost in odločnost pri ukrepanju.

Simon Kardum / »Seveda so črni boljševiki zadovoljni, vendar meni ni do smeha«

Simon Kardum je izkušen državni uradnik in izkušen kulturni menedžer. Ko je, kot edini človek od zunaj, poleti postal član nove uprave RTV Slovenija, se je zdelo, da bo lahko javnemu mediju pomagal. A to se je samo zdelo, po štirih mesecih in pol mandata je nepričakovano odstopil in v odstopni izjavi zapisal, da je bilo vse skupaj precej »bedno«. V tej hiši se, tako Kardum, »ne more in ne sme ničesar spremeniti, če pa se že kaj hoče spremeniti, se spreminja le zato, da se ne bo ničesar spremenilo«.

Meka korporativnega poganstva

Ob prah dvigajočih zamenjavah, ki so konec novembra prevetrile upravni odbor podjetja OpenAI, glavnega igralca pri razvoju umetne inteligence, je časnik The Atlantic poročal o nenavadnem početju Ilye Sutskeverja, enega od soustanoviteljev in glavnih razvijalcev pri podjetju ter glavnega pobudnika nenadne odstavitve direktorja Sama Altmana, ki je na koncu spodletela. Ob poplavi teorij in špekulacij, ki so skušale pojasniti kaos v štabu podjetja, se je pojavila vest o novem skrivnostnem modelu umetne inteligence, ki naj bi bil velik korak proti razvoju »umetne splošne inteligence« (AGI), (za zdaj hipotetične) superinteligentne digitalne entitete, ki je dolgoročni cilj tehnooptimističnih razvijalcev. Po anonimnih pričevanjih uslužbencev naj bi se bil Sutskever pri tem vedel kot ezoterični »duhovni vodja«. Nekemu lokalnemu umetniku naj bi bil dal po naročilu izdelati leseni kip, ki je simboliziral primitivno različico umetne inteligence, v pisarnah podjetja jo je zažgal in skupaj s peščico sodelavcev somišljenikov v obrednem tonu vzklikal: »Začutite AGI! Začutite AGI!«

Prve dame okultizma

Na drugi strani Atlantika so newageevske in okultistične kvaziduhovne prakse že pred stoletji prodrle v vrhove politične srenje, vrata Bele hiše pa so jim navadno odpirale prve dame. Nancy Reagan je denimo potihoma zaposlila osebno astrologinjo Joan Quigley, ki naj bi bila bdela nad tako rekoč vsako pomembno odločitvijo predsedniškega para Reagan. Po pričevanjih vodje Reaganovega kabineta, ki je njeno vlogo v Beli hiši opisal kot »najbolj varovano skrivnost Reaganove administracije«, je »skoraj vsako pomembnejšo potezo in odločitev, ki sta jo sprejela Reagana, dirigirala ženska iz San Francisca, ki je sestavljala horoskope, da bi se prepričala, ali so planeti ugodno poravnani«. Astrologinja naj bi bila med drugim določala datume pomembnih mednarodnih konferenc, nagovorov v kongresu in predsedniških razprav ter celo termin za odstranitev rakavega polipa, ki je zrasel v debelem črevesu Ronalda Reagana. Še več: predsednikovo zasebno letalo Air Force One brez njenega blagoslova ni smelo vzleteti. Kot je zadevo v knjigi Demon-Haunted World zgovorno povzel sloviti astrofizik Carl Sagan: »Del odločitev, ki vplivajo na prihodnost naše civilizacije, je v rokah šarlatanov.«

Novo poganstvo

Ljudje tudi v brezbožnem svetu korporativne kulture hrepenijo po nevidnih silah, ki naj bi jim razložile nerazložljivo, jim pokazale pot in se namesto njih odločale, kadar na pomembna vprašanja ne najdejo odgovorov. Prav v svetu podjetništva in tudi politike se presenetljivo veliko mogotcev zanaša na newageevske kvaziduhovne prakse; energije, čakre, tretje oko, avrični obroči, vraževerje, astrologija, numerologija, okultizem, bela magija, čarobna moč kristalov in podobne zadeve lahko imajo pomembno vlogo tudi denimo pri trošenju javnega denarja in političnih odločitvah, ki zadevajo vse nas, ali pri pomembnih korporativnih dejanjih, ki poganjajo gospodarstvo. Pa še zdaleč ne le v tujini, denimo v Južni Koreji, kjer se direktorji velikih korporacij pred pomembnimi poslovnimi odločitvami radi posvetujejo s prerokovalci in šamani, ali na primer v Silicijevi dolini, kjer tech-bro velikani množično stavijo na transcendentalno meditacijo, mikroodmerjanje psihedeličnih drog in modrosti vzhodnjaških gurujev. Ne, veščine sodobnih šamanov so v poslovno in politično srenjo prodrle tudi pri nas: od nekdanje podpredsednice vlade in evropske komisarke, ki se je notranje odpirala med obredno hojo po žerjavici, prek nekdanje ministrice za finance in državne sekretarke, ki je duhovne nasvete našla pri »belem magu«, vodji sektaške »civilne duhovne šole morale«, do najbogatejše Slovenke, ki se pri poslovnih odločitvah zanaša na astrologijo in pomembne posle sklepa le, kadar so planeti in zvezde ugodno poravnani.

Trije meseci počitka

Eden od najzahtevnejših projektov vlade tega leta bo dogovor s sindikati javnega sektorja, tudi z zdravniškim sindikatom, o novem plačnem sistemu, ključni element dogovora pa bodo nova pravila glede dopustov. Vlada bo predvsem pri zdravnikih in drugih zaposlenih v zdravstvu morda privolila v višje plače, a v zameno za krajšanje dopusta. Na to je namignil tudi finančni minister Klemen Boštjančič v intervjuju za Mladino prejšnji mesec. Dolgi in predolgi dopusti naj bi bili ena največjih anomalij v javnem sektorju, »posebej v zdravstvu so nekateri dopusti zares ekscesni. Tudi sam sem bil šokiran, ko sem dobil odločbo o dopustu. Pripada mi 44 dni dopusta, ta je bil potem zaradi omejitve, ki velja za funkcionarje, skrajšan na 40 dni. Mislim, da nobeden od mojih evropskih kolegov nima toliko dopusta. Ne bom pozabil, kako me je pogledal portugalski finančni minister, ko sem mu povedal, koliko dopusta imam. Bil je šokiran,« je dejal Boštjančič.