• Vesna Teržan

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Družba

    Toni Negri (1933–2023)

    Šestnajstega decembra 2023 je preminil Antonio Toni Negri, marksist, sociolog in filozof, profesor političnih znanosti na Univerzi v Padovi in predavatelj med drugim na pariški fakulteti École Normale Supérieure. Kot filozof se je posvetil proučevanju nizozemskega filozofa Barucha Spinoze (1632–1677), svojo politično misel in raziskovanje sodobne družbe pa je predstavil v razpravah, objavljenih v trilogiji: Imperij (2000), Multituda (2004) in Commonwealth (2009) skupaj z Michaelom Hardtom (1960), političnim filozofom in literarnim teoretikom.

  • STA

    4. 1. 2024  |  Družba

    Ljubljana / Zapora na Dunajski 

    Zapora na Dunajski cesti v Ljubljani, ki so jo v sklopu gradnje novega Potniškega centra Ljubljana vzpostavili danes ponoči, za zdaj ni povzročila večjih zastojev. Zjutraj je bil nekoliko bolj gost promet na Tivolski cesti pred križiščem pri Bavarskem dvoru ter naprej po Masarykovi in na križišču Vilharjeve, Topniške in Šmartinske ceste.

  • STA

    3. 1. 2024  |  Družba

    Janković poziva k spoštovanju zapor

    Ljubljanski župan Zoran Janković je pred začetkom del na Dunajski cesti v Ljubljani udeležence v prometu pozval k spoštovanju delovnih zapor. Predvsem pešci in kolesarji naj ne poskušajo prečkati delovišča, je poudaril. Življenje okoli železniške postaje bo po županovih besedah v prihodnjih dveh letih in pol izjemno težko.

  • Uredništvo

    3. 1. 2024  |  Družba

    »Ne izobraževanje ne znanje nista prioriteti slovenske družbe«

    "Kot družba smo zelo mačehovski do področja vzgoje in izobraževanja. Ne izobraževanje ne znanje nista prioriteti slovenske družbe, pa naj se še tako trudimo in v vse strateške nacionalne dokumente zapišemo, da smo na znanju temelječa družba. Jaz tega občutka nimam. Družba se je spremenila, tudi vzgojni slogi so se spremenili, zdi pa se mi, da je prvenstveni vzgojni slog v slovenski družbi še vedno permisivna vzgoja. Ta se je razvila v ZDA po drugi svetovni vojni. Vprašanje je, ali je takšna vzgoja, ki je še ustrezna za današnji čas. Nekatere raziskave kažejo, da ne, da imajo posamezniki številne težave pri samopodobi, prepoznavanju odgovornosti. To se prenaša tudi v šolski prostor. Šolam ves čas jemljemo avtonomijo."

  • STA

    3. 1. 2024  |  Družba

    Kako umetnost vpliva na razpoloženje?

    Skupina psihologov na Dunaju je v svoji raziskavi opazovala vpliv izkušanja umetnosti na razpoloženje. Pri tem so ugotovili, da je vpliv večji v primeru multimodalnega izkušanja umetnosti, saj ta način poveča estetsko izkušnjo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

  • Uredništvo

    3. 1. 2024  |  Družba

    »Spolnost je politična«

    V članku z naslovom Kdo je pri seksu spodaj?, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, novinarka Eva-Maria Schnurr piše o tem,  da je spolnost politična. "Družbene vloge in hierarhije že stoletja izpeljujejo iz domnevne narave spolov. Morda se bo to zdaj spremenilo."

  • Uredništvo

    2. 1. 2024  |  Družba

    Zgodovina spolnosti / POŽELENJE

    V sklopu edicij o zgodovini je izšla posebna Mladinina številka POŽELENJE, ki obravnava zgodovino spolnosti ‒ od antike do digitalne dobe. Obvezno branje, polno atraktivnih, zanimivih in poglobljenih tekstov, pa tudi izčrpnih intervjujev s strokovnjaki. Posebna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini.

  • Beti Trtorebro

    2. 1. 2024  |  Družba

    Osebnost leta je ženskega spola

    Ko moški reče, da je vojna svinjarija, ga razglasijo za osebnost leta, ko se ženska obleče v barve palestinske zastave, jo razglasijo za provokatorko. In ker je moški del časopisa, ki ga držite v rokah, razglasil moškega, seveda, za osebnost leta, se je ženski del uredništva odločil, da za osebnost leta razglasi žensko. In to ne eno, ampak tri. Ne dovolimo si biti zavistne. To prepuščamo njim.

  • Uredništvo

    2. 1. 2024  |  Družba

    »Danes je nevarneje biti antifašist kot fašist«

    "Danes je nevarneje biti antifašist kot fašist, čeprav je bila povojna Evropa zgrajena prav na vrednotah antifašizma. Prav zato mora antifašizem znova postati temeljni kamen združene Evrope in svobodnega sveta. Ne le zaradi dramatičnega antidemokratičnega dogajanja, ki smo mu priča, ampak tudi zaradi poučnih vzporednic iz preteklosti." 

  • Uredništvo

    2. 1. 2024  |  Družba

    »Ideja, da smo ljudje produktivni osem ur na dan, je mit«

    "Ideja, da smo ljudje produktivni osem ur na dan, je mit. Ampak politične volje in poguma za priznanje še ni. V kapitalizmu, ki teži k nenehni rasti in k čedalje višjim dobičkom in v katerem je koncept produktivnosti zasnovan na urah prisotnosti, bo tudi nova tehnologija le orodje zagotavljanja višje produktivnosti. Četudi mlajše generacije vrednotijo zasebni čas drugače in izzivajo samoumevnost delovnih razmerij, je moč interesnih skupin, ki imajo neposredne koristi od obstoječega stanja in sposobnost oblikovanja strateških zavezništev, večja. Spremembe te vrste posegajo v ustaljen družbeni red, v sistem družbenega razporejanja koristi in stroškov, kar zahteva prenovo države blaginje, ki je vzpostavljena na nujnosti ekonomske in družbene aktivnosti, reprogramiranja financiranja zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, in tudi sicer (pre)razporejanja družbenih virov, zlasti z brzdanjem svobodnega grabljenja dobičkov in doseganjem družbenih soglasij, kako pravičneje razdeliti bremena."

  • Uredništvo

    31. 12. 2023  |  Družba

    Srečno 2024!

  • Uredništvo

    29. 12. 2023  |  Družba

    »Še nikoli vlada ni posvetila tako malo pozornosti izobraževanju«

    "Še nikoli v preteklosti vlada ni posvetila tako malo pozornosti izobraževanju. Ministra za vzgojo in izobraževanja ni opaziti, delež BDP za to področje je eden najnižjih do sedaj. Najlepše se je odnos do izobraževanja pokazal ob rezultatih naravoslovne in matematične pismenosti ter bralnega razumevanja v okviru raziskave Pisa. Močno nazadovanje na vseh treh področjih, zlasti porazni rezultati na področju bralne pismenosti, je alarm, ki bi moral predramiti tako ministrstvo kot vlado. Analiza rezultatov bi morala biti tema seje vlade in poziv h konkretnim aktivnostim za izboljšanje. Zgled je lahko Estonija, ki je po rezultatih Pise med prvimi na svetu in najboljša evropska država. Ob osamosvojitvi se je namreč zavedala, da šolski sistem iz sovjetskih časov ne bo prinesel ustreznih rezultatov. Zato so ta sistem opustili in kot zgled uporabili finski sistem, ki je radikalno drugačen. Za takšno spremembo sta bila potrebna velika politična volja in pogum, oboje so Estonci očitno imeli."

  • 29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Izjave leta 2023

    »Ko so bile stvari v Sloveniji najhujše, je Janez Janša našel rešitev za Slovenijo. Našel je najbolj optimistično osebo, mene.«
    Predsednik vlade Robert Golob na mednarodni konferenci Poslovne šole Bled o rešitvi za Slovenijo

  • Luka Volk

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Brez strehe nad glavo

    V dnevnem centru za brezdomce v ljubljanskem Plečnikovem podhodu, ki ga upravlja Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, že 17 let pomagajo ljudem, ki so ostali brez strehe nad glavo: poskrbijo, da dobijo topel obrok, perejo in delijo jim oblačila, pomagajo jim pri reševanju osebnih in socialnih težav ... Nudijo jim dom.

  • Boštjan Napotnik

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Deset gostinskih presežkov 2023

    Naj kombinatorika
    Rakar, Gornje Ponikve

    Rakarjevi imajo izjemen občutek za kombiniranje klasičnega in odbitega, visoke kuharije in kmetske preprostosti, starega in novega, vode in zemlje, okusov in tekstur ter – to je še posebej pomembno – hrane in vina. Da se vse to dogaja na nespakljiv, odprt in prav nič hohštaplerski način, je samo bonus. In to any given monday. Bravo!

  • Dora Trček

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, v katerem sta Taylor Swift in Beyoncé stresli zemljo

    Superzvezdnici Taylor Swift in Beyoncé sta letos nedvomno usmerjali tokove popkulture. Obe sta se odpravili na v hipu razprodani svetovni turneji, prva z Eras, druga z Renaissance, obe sta posneli še istoimenska koncertna filma. Njuni turneji nista le podirali rekorda za rekordom, pač pa sta imeli tudi neslutene kulturne in gospodarske učinke. Beyoncé je denimo z nastopoma v Stockholmu na Švedskem celo povzročila inflacijo.

  • Dora Trček

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, v katerem je izsiljeni poljub usmeril žaromete na kulturo seksizma v športu

    Dvajsetega avgusta so članice španske nogometne reprezentance v Sydneyu osvojile naslov svetovnih prvakinj. A njihovo zgodovinsko zmago je zasenčil incident, ki se je zgodil med proslavljanjem, ko je predsednik španske nogometne zveze Luis Rubiales nogometno zvezdnico Jenni Hermoso zgrabil za glavo in jo poljubil na usta. Na družbenih omrežjih se je naglo razširil slogan #SeAcabó (»konec je«), nogometašica in njene soigralke pa so bile deležne velike podpore javnosti in drugih športnikov v zvezi z incidentom, ki so ga mediji označili za #MeToo španskega nogometa. Nazadnje je mednarodna zveza Fifa Rubialesa le kaznovala s triletno prepovedjo opravljanja dejavnosti, povezanih z nogometom, a ukrep je samo majhen obliž na rano španskih nogometašic, ki so bile že leta poprej pod različnimi funkcionarji deležne seksizma, mačizma in neprimernega vedenja.

  • Dora Trček

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ki si ga bo naš košarkarski as za vedno zapomnil

    Zdi se, da mu gre zadnje čase vse kot po maslu – na igrišču in izven njega. Luka Dončić v ligi NBA košarkarske sladokusce večer za večerom navdušuje z neverjetnimi akcijami v slogu največjih tega športa. Konec novembra je poskrbel za odmevni potezi – najprej na tekmi proti LA Lakersom z diagonalno podajo soigralcu v dresu Mavericksov Joshu Greenu, ki ji je sledil zadetek za tri točke. Podaja je bila še toliko slajša, ker je potovala prav med nogami zimzelenega »Kralja« Jamesa. Nekaj dni kasneje je na tekmi proti Houstonu zablestel še z elegantnim metom prek glave, s »skyhookom«, po naše »horogom«, s katerim je pred desetletji navduševal legendarni Ivo Daneu, na ameriških tleh pa je postal zaščitni znak velikega Kareema Abdul-Jabbarja.

  • Gregor Kocijančič

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto vzpona umetne inteligence

    Težko je verjeti, da je od prihoda razvpitega pogovornega robota ChatGPT minilo šele dobro leto dni. Od konca lanskega novembra se tako rekoč vsak dan pojavljajo vesti o tektonskih premikih v razvoju umetne inteligence, zaradi katerih se je Silicijeva dolina (ponovno) spremenila v osrednje prizorišče zlate mrzlice 21. stoletja.

  • Jure Trampuš

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ko so tudi slovenski hrabri možje začeli javno moliti

    Katoliška mladina je zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih, ki izvaja »projekte narodnega pomena«. Včasih je uspešna pri razpisih, v zadnjih letih je kot mladinska organizacija z računov šolskega ministrstva dobila slabih 18.000 evrov, drugi največji financer je občina Ivančna Gorica, tretji javni sklad za kulturne dejavnosti. To ni posebnost, država in občine financirajo dejavnosti tudi drugih mladinskih organizacij.

  • Monika Weiss

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ko se je eden najglasnejših jamračev odločil, da utihne

    »Odločil sem se, da se razen ob rednih sporočilih in aktivnostih NLB Skupine do nadaljnjega povsem umaknem iz javnosti, saj so moji sicer iskreno dobronamerni in domoljubni nastopi večinoma zlorabljeni in vodijo v strokovno neutemeljene in populistične razprave o moji plači, (pre)požrešnih bankah in zlobnem AmChamu,« je v začetku decembra sporočil Blaž Brodnjak, direktor banke NLB in predsednik lobistične ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija. Ne zdi se mu torej fer, da se ob njegovih »iskrenih dobronamernih in domoljubnih nastopih«, v katerih sentimentalno izpostavlja muke slovenskih menedžerjev, dodajajo dejstva. Recimo dejstvo, da je lani v NLB dobil 647.722 bruto prejemkov, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2021 in 34 odstotkov več kot v letu 2019, ali dejstvo, da banke v Sloveniji svojim varčevalcem plačujejo ene najnižjih obresti v EU in na ta račun kujejo rekordne dobičke. Oktobra letos so med bankami 20 držav evrskega območja za depozite manj plačevale le banke v Grčiji in na Cipru, kažejo uradni podatki Evrosistema, bančni sistem je imel po prvih desetih mesecih letos 819 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 1,5-kratnik lanskega celoletnega dobička.

  • Borut Mekina

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ko smo se naučili, da v strugah ne bi smeli graditi hiš

    Mitja Zupan, upokojeni gradbeni tehnik, je otroštvo preživel v Nazarjah. Že v mladosti je študiral stare avstro-ogrske karte, ki so razkrivale, kako zaskrbljeni so bili nekoč v Avstro-Ogrski zaradi poplavne ogroženosti območja, kjer se Dreta izliva v Savinjo. Zato so našli tudi nekatere praktične rešitve. Naredili so nasipe ob levem bregu Savinje in uredili razlivni polji. A teh razlivnih polj, je ugotovil, danes v njegovem rojstnem kraju ni več. Že v času socializma so na enem najprej zgradili tovarno Elkroj, na drugem pa je nastala obrtna cona in območje tovarne BSH Hišni aparati. Tudi kako je BSH prišel tja, je poučno: prišel je leta 1993, ko je Bosch kupil nekdanje Gorenjevo podjetje za izdelavo malih gospodinjskih aparatov (MGA). Kupil pa ga je zato, ker je Gorenjevo podjetje MGA leta 1990 prizadela uničujoča ujma, samo pa ni imelo dovolj denarja za sanacijo.

  • Luka Volk

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Leto, ko smo spremljali opustošenje, ki ga za seboj puščajo vojne in naravne katastrofe

    1,6
    milijarde predvajanj na pretočni glasbeni platformi Spotify je dosegla skladba Flowers ameriške pevke Miley Cyrus in tako postala najbolj predvajana skladba leta.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Barbara Rajgelj / »Pohlep ni odločitev posameznika, ki raste v praznem prostoru. Danes je pohlep gonilo sistema.«

    Dr. Barbara Rajgelj je profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica, aktivistka, ustanoviteljica ljubljanskega Pritličja, predvsem pa ženska, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja v slovenski družbi. Včasih je prav jezna, a vseskozi izredno čuteča in vztrajna pri preganjanju teh ali onih sistemskih krivic. Je tisto, česar v slovenski družbi primanjkuje, je klasična, kritična javna intelektualka, za katero sta javnost in njen pomen polje njenega delovanja. Takšni ljudje so za družbo izredno dragoceni.

  • Osebnost leta: Slavoj Žižek / Ki je povedal resnico, ko so vsi hoteli slišati laž

    Na slovesnosti ob odprtju 75. frankfurtskega knjižnega sejma, ki je potekala deset dni po Hamasovem napadu na Izrael, je nastopil tudi Slavoj Žižek. Kot ateist lahko rečem le: hvala Bogu!

  • STA

    28. 12. 2023  |  Družba

    »Najmanj škodljiv ognjemet ne obstaja«

    Zabavna pirotehnika, kot so ognjemeti in petarde, poleg zabavnih zvočnih in barvnih efektov z nanodelci močno onesnažuje zrak. Želja po manjši onesnaženosti zraka je botrovala razvoju ognjemetov, ki so za okolje manj nevarni, še vedno pa noben ognjemet ni resnično ekološki, je za STA poudarila Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan.

  • Uredništvo

    27. 12. 2023  |  Družba

    »Znanje ni več cenjeno. Družba je naravnana na poneumljanje.«

    "Znanje ni več cenjeno. V Sloveniji veljata slepa tekmovalnost in gonja za točkami. Družba je naravnana na poneumljanje. Če ne sledimo strogo učnim načrtom, smo lahko v stiski; ker otrok ne bo dosegel uspeha na tekmovanju, bodo starši besni, če ne bo dosegel najvišje ocene, bodo spet jezni."

  • STA

    27. 12. 2023  |  Družba

    Z novim letom višje cene ogrevanja v Ljubljani

    Variabilni del cene toplote za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani se bo s 1. januarjem zvišal za 9,75 odstotka oziroma 7,71 evra na 86,78 evra za megavatno uro. Fiksni del bo ostal nespremenjen, so danes sporočili iz Energetike Ljubljana. Skupni letni strošek za ogrevanje bo za leto 2024 po njihovih navedbah višji za okoli sedem odstotkov.

  • Uredništvo

    27. 12. 2023  |  Družba

    NIJZ in Kreku globa zaradi kršitev med epidemijo

    NIJZ je med epidemijo covida-19 sklenil posel za slaba dva milijona evrov za vzpostavitev klicnega centra, ne da bi pri tem izvedel ustrezne postopke javnega naročanja, ugotavlja sodišče, zato je naložilo globo tako NIJZ kot takratnemu direktorju Milanu Kreku, poroća časopis Delo.

  • STA

    27. 12. 2023  |  Družba

    Racman v zadevi Kolosej pravnomočno obsojen na dve leti zapora

    Višje sodišče v Ljubljani je po poročanju spletnega portala Necenzurirano potrdilno obsodilno sodbo za poslovneža Sergeja Racmana v zadevi Kolosej, ki je s tem postala pravnomočna. Grozita mu dve leti zapora, vendar skušajo odvetniki po navedbah portala doseči alternativni način prestajanja kazni.