-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Ihta
Njanjanjanjanja, šlikapac! Vi boste volili predsednika države, jaz pa ne! Jaz imam ALIBI! Tako kot tedaj, ko ste Slovenci referendumčili o odcepitvi, o kapitalizmu in o članstvu v veliki katoliško-potrošniški družini pod perutnico matere koklje Evrope (to pa ste si predstavljali kot neomejeno možnost polnjenja nakupovalnih vozičkov v praznično osvetljenem Sparu, ne da bi se vprašali, od kod boste vzeli denar), imam tudi tokrat alibi. Znamenitega decembra 1990 sem bila namreč tajnica in prevajalka na SCT-jevem gradbišču v jordanskem Mafraqu, moj šef je bil živčni bolnik, moj plačnik kraljeva jordanska armada, moj zakoniti diplomatski zastopnik pa jugoslovanski veleposlanik v Amanu. Ker je bil dokaj obilen, je včasih oblekel galabijo, tisto ohlapno vrečo s tremi gumbi pod vratom, ki je videti kot grda in precej zaprana spalna srajca (nikarte zamenjavati s prelepimi snežno belimi haljami, ki jih nosijo Savdijci!), muhe in vroče sapice pa si je izpred obraza odganjal s konjskim repom na umetelno izrezljanem držaju. Ali je treba posebej poudarjati, da več ducat Zidarjevim delavcem na obeh jordanskih deloviščih, v Mafraqu in v Azraqu, ni omogočil glasovanja na referendumu o samoodločbi Slovenije? Ergo, habemus alibi.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Hrvaška
V Splitu je preživel štiri leta, z zlato generacijo košarkarjev Jugoplastike je trikrat osvojil naslov jugoslovanskega prvaka, pa tudi naslov pokalnega zmagovalca, temu je dvakrat dodal še ugledni naslov klubskega prvaka Evrope, leta 1989 v Münchnu in leta 1990 v Zaragozi. Potem je tega leta legendarni trener Božo Maljković zapustil Split, odšel je v Španijo, nato v Francijo za trenerja Limogesa in pozneje prevzel atenski Panathinaikos. Oba kluba sta postala prvaka Evrope, Maljković pa trener z največ naslovi v zgodovini evropske klubske košarke.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Ekonomija
Labirinti vroče novembrske razprave v Bruslju o »evropskem proračunu« v obdobju 2014–2020 so kajpada klasični ekonomski koncentrat političnih razmerij moči in interesov. Toda spori o ekonomski prerazdelitvi evropskih sredstev so edina primerljiva podoba, ki jo srečamo pri sprejemanju proračunov držav članic. Vse preostalo je drugačno. Proračun EU je tako po imenu kot po obsegu in strukturi povsem netipična institucija in fiskalni instrument. V sedanji krizi EU je zato bolj relikvija dosedanjega združevanja kot trden element želene fiskalne unije.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Kolumna
Kandidat Pahor je iz okoliščin volitev in tudi iz sebe potegnil maksimum, Türk pa manj, kot bi lahko. Od tod veliki zasuk po prvem krogu in Pahorjeva prednost. Okretni Borut je vlogo človeka, ki spada med množice in dela kot zamorc, uspešno povezal z vlogo človeka, ki obvlada visoko politiko. To mu ne bi uspelo, če ne bi bil dober igralec in dober retorik, če ne bi veljal za osebno poštenega človeka, če ne bi znal biti kljub nastopaštvu in patosu kdaj tudi simpatičen. Skratka, na ravni pojavnosti in spektakla je nasprotnika prekašal. Seveda pa ga vse njegove umetnije ne bi zrinile tako visoko, če ga ne bi – tudi po nasvetu svojih strank – podpiralo veliko desnih volivcev.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Pamflet
Protesti proti mariborskemu županu Francu Kanglerju so dosegli stampedo, potem ko je bil kot lokalni predstavnik izvoljen za državnega svetnika. Že med samimi volitvami so številni demonstranti z bučnostjo in skandiranjem poskušali vplivati na elektorje, da ga ne izvolijo.
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Dva leva
Po eni strani si rečem, končno so se ljudje prebudili! Po drugi strani me »revolucije«, kjer so v prvih vrstah Viole in Green Dragonsi, ne navdušujejo. Pravzaprav zastrašujejo. In hkrati se vprašam, mar je vse skupaj zgolj slepilo, droga za frustrirano, a nereflektirano javnost. Ljudje se jezijo, a hkrati kanijo za doslej zadnjo formalno instanco upora proti samovolji in aroganci sedanjih oblastnikov izbrati človeka, ki se bo »odločno«, kot sam rad poreče, uklonil avtoritarnemu predsedniku vlade. Kot se je vedno …
-
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Uvodnik
Da ima Slovenija danes take politike, se ni zgodilo samo od sebe. Franc Kangler je pokvarjen grobijan, rahlo ogaben, kratkih misli. Ampak tak je bil vedno. Kangler je le eden najmanj uglajenih, zato morda deluje celo malce drugačen od preostalih. A dejansko se prav nič bistveno ne razlikuje od njih. To so oni, to je slovenska politična elita. Večina na državni ravni je enakih. In večini javnost spregleduje njihove politične cenenosti, njihove goljufije, ki jih ob razkritju razglasijo za zarote, njihovo nastopaštvo, njihovo preračunljivost in populizme. Vsakič znova. Po celotnem političnem spektru.
Iskanje brez piškotkov ni možno
