-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Pod črto
V paleti človeških čustev zmaguje jeza. Čutimo jo vsepovsod, slovenska – v Mariboru, na primer – je še sorazmerno blaga, močnejša je povsod po Evropi, nekoliko manj močna, a prav tako očitna je tudi v Ameriki in deželah tretjega sveta, ki noče več biti tretji. O jezi se ne dvomi, nihče niti ne poskuša, da bi jo – danes je to pomembna beseda – nekako uravnotežil, civiliziral. Tako kot se to zdi potrebno našemu novemu predsedniku države, ki roti vodje političnih strank, naj se kot vsega zlega izogibajo »sovražnemu govoru«, naj se vendarle držijo za roke, nekako prijateljsko. Hude besede naj izginejo. Ali je to sploh mogoče in ali je pametno? Ali ni edino pametno, da si ljudje, tudi politiki, odkrito povedo v obraz, kaj mislijo in kako bi se lahko šlo naprej. Katera velika sprememba je v zgodovini uspela, če govor ni postal resnično sovražen?
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Ekonomija
Politični padec Janševe vlade po letu dni je končal politično agonijo predsednika vlade in vladne politike, ki je državo privedla na rob politično-ekonomskega kaosa. Toda izbira nove mandatarke ne pomeni konca politične negotovosti in dosedanjih ekonomskih zablod. Pred nami je drama v treh dejanjih. Prvega smo opravili. Janševa vlada je padla. Drugo pomeni sestavo nove vlade, ki ne bo zgolj začasen most do novih predčasnih volitev. Tretje zadeva politično-ekonomsko alternativo dosedanjim rešitvam Pahorjeve in Janševe vlade. Vlada političnega nezadovoljstva mora postati vlada novih in drugačnih rešitev.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Javna pamet
Nezaupnica ljudstva in prehodna vlada
Če hočemo razumeti, kaj vlada mandatarke Bratuškove lahko doseže in kaj bi morala delati, se vrnimo k temeljnemu vprašanju: kdo je komu in čemu v zadnjih mesecih izrekel nezaupnico? Na vprašanje, kdo in komu, je odgovor jasen: slovenski državljani so odrekli zaupanje vladi, relativna ali celo absolutna večina volivcev pa v anketah izreka načelno nezaupanje do vsebinske in osebnostne ponudbe strank v državnem zboru. Nezaupnica premieru Janši in imenovanje nove mandatarke sta način, kako je večina v državnem zboru vzela na znanje prvo izmed teh dveh dejstev. Z drugim pa utegnejo imeti tisti, ki so deložirali Janšo in postavljajo na njegovo mesto Bratuškovo, hude težave.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Kolumna
Stara in vedno aktualna dilema, ali je boljši sposoben ali pošten politik, se v krizah še zaostri. Ljudje in mediji pogledujejo v štrleče politike in jih ocenjujejo, počasi se izoblikuje mnenje, ta je pošten, ta sposoben, ta ne eno ne drugo, oni spet – oh, kakšno olajšanje – oboje. Na splošno vera v sposobnost in poštenost politike peša.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Pamflet
Včasih je bilo treba na božjo pot in na romanjih je hromi čudežno shodil in slepi spregledal. Danes pa zadošča padec Janševe vlade in čudeži kar dežujejo. Predsednik SD Igor Lukšič je še nedavno pozival na predčasne volitve, zdaj pa njegovi zagovarjajo formiranje nove vladajoče koalicije s čim daljšim mandatom. Še več, če so državni Holding doslej označevali za rop stoletja, so zdaj pripravljeni skleniti kompromis z Virantovo DL, po katerem bosta Slaba banka in Holding ostala še naprej prioritetni instituciji. Mesto v vladi ima pač čudodelne učinke: nekdanji jastrebi v hipu gostolijo kot golobčki.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Dva leva
Vsak revolveraš, časten ali nečasten, ve, da bo prej ali slej v spopadu kdo hitrejši, spretnejši. Skratka, da bo na koncu pokošen. A vsak si želi čim lepšo smrt. Tako epsko, da se bo o njej še dolgo govorilo. Janša, ki razmišlja o vsem skozi optiko velikih revolveraških spopadov, je verjetno hudo razočaran. Kot je slikovito opisal moj prijatelj, je verjetno računal, da bo v usodnem spopadu stal nasproti nekdo v rangu Doca Hollidaya, Wyatta Earpa, bratov Clanton, pa se mu je nasproti postavila neka mlajša, do zadnjih volitev širši javnosti neznana poslanka, ki so jo v krogu SDS še nekaj dni prej seksistično zaničevali.
-
8. 3. 2013 | Mladina 10 | Uvodnik
Temeljni problem Slovenije in njenega izvijanja iz krize je, da v tej državi praktično ni več nacionalnega kapitala, ki bi lahko nastopal kot investitor. Ni (več) na primer družb, ki bi lahko nastopile kot kupci podjetij, ki jih banke danes poskušajo prodati, potem ko so deleži teh družb prešli v njihove roke ob nezmožnosti njihovih lastnikov, da bi odplačevali kredite. Drugače rečeno: Mercatorja v Sloveniji nihče ne more kupiti. Telekoma tudi ne. Nihče ne more kupiti Heliosa. Lahko ju le prodamo tujcem, tujim skladom. Nekateri bodo podjetja in proizvodnjo ohranili, nekateri bodo ohranili domače dobavitelje, drugi ne. Skoraj vsaka tovrstna prodaja je tvegana. Pa ne želimo reči, da so tuji lastniki slabi. Nikakor, le drugače sledijo svojim interesom – ker so njihovi interesi pač drugačni.
Iskanje brez piškotkov ni možno
