• Iz ene skrajnosti v drugo

    Po dramatičnih dneh, ko je vlada sestavljala mozaik dokumentov, ki jih predpisuje nova fiskalna ureditev EU, je jasno vsaj troje. Vlada se je s hitro izpeljano zadolžitvijo otresla finančnega primeža. Na drugi strani je v veliki časovni stiski ponudila delovna razvojna in stabilizacijska dokumenta, ki ju v novem fiskalnem okviru zahteva EK. Oba dokazujeta vladne težave glede zasuka anticiklične ekonomske politike, pa tudi glede načrtovanih reform in razvoja. Očitno še vedno ne razumemo, da je ključ protikriznih ukrepov spodbujanje konkurenčnosti in rasti, podobno, kot je socialni mir pogoj za razvojni konsenz in politični zasuk.

  • Amerika in njena bolečina

    Ko sta zagrmeli tisti dve bombi na bostonskem maratonu, je okolico, in z njo vso Ameriko, zajel občutek globoke žalosti, za trenutek ali dva pomešan tudi z občutkom izgubljenosti. Saj ni bilo nič popolnoma novega. Amerika mora biti tako kot dobršen del sveta že dobro pripravljena na takšno dogajanje. Zasidralo se je v sodobnem življenju in ljudje se ga ne bodo zlahka znebili. Za izhod bi bilo potrebno marsikaj, gotovo pa ne le varnostni ukrepi.

  • Jože Vogrinc

    Jože Vogrinc

    10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Javna pamet

    Ustavna gangrena

    Ne zdi se, da bi se slovenske stranke zavedale, v kaj se spuščajo s spremembo ustave, ki vsebuje fiskalno pravilo in ki praktično onemogoča, da bi ljudje z referendumom spremenili sovražno finančno politiko. Opozicija je zadovoljna, ker vlada uresničuje njene načrte in tako v praksi prevzema odgovornost za katastrofalne rezultate njene pretekle politike in za zdajšnjo politično smer desnice, čeprav se premierka verbalno ograjuje od obojega. Obenem jo lahko opozicija napada za ukrepe, kakršne bi izvajala sama, če bi bila na oblasti. Koalicija misli, da si kupuje čas do priprave drugačnih ukrepov – takih, ki bi delček davkov prenesli na pleča bogatejših in zagnali gospodarsko rast. Načrtovani ukrepi niso nobeno levičarstvo – niso niti socialdemokratski, kaj šele socialistični. Višji DDV bo večji odstotek dohodka vzel revnejšim, progresivno obdavčenje bo skupaj z višjim DDV-jem in z odpravo plačnih dodatkov v javnem sektorju nesorazmerno prizadelo srednji razred. Predvidena področja vlaganj (železnice, les, ekološka in domača pridelava itn.) so deloma zamujena v primerjavi s konkurenco. Obenem so samoumevna in nesporna, računajo pa predvsem na evropski denar. Če upoštevamo, da bi se dejansko tudi desnica, če bi bila na oblasti, morala ob dani finančni politiki zateči k podobnim davčnim ukrepom in govoriti o istih razvojnih prioritetah, ugotovimo, da je »politika« v Sloveniji konsolidirana.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Kolumna

    Domina

    Janša je ob prodajanju naših obveznic tvitnil, da si denar vedno sposojajo levičarske vlade. Vendar ni niti čivknil, da običajno prav neumnost in nesposobnost desnih vlad, Janševe zagotovo, ustvarita razmere, zaradi katerih si je treba denar sploh sposoditi. Nič ni rekel niti o tem, da je k nam naravnost vabil zloglasno trojko, pač tudi zato, da bi si pod njenim patronatom podaljšal vladanje. Zdaj, znova v opoziciji, bo v svoji stari izsiljevalski maniri očitno spet zganjal politiko čim slabše, tem boljše. To iz koristoljubja, nevednosti ali golega užitka počne tudi pleme katastrofikov, raznih grahkov, mastenov, vehovarjev itd. Zanje in tudi za profesionalne tuje krokarje bi bilo dobro vedeti, kdo so in kdo jih financira. Ampak mnogi mediji jih zgolj vabijo k besedi, potem pa pobožno poslušajo.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Pamflet

    Davek na molk

    Na začetku maja je minilo 33 let od smrti jugoslovanskega predsednika Tita. Spletna stran nacionalke je postregla s podrobnostmi o številu otrok v družini, šolskih let, iskanjih prvih služb, partijskem stažu, času druge vojne, povojnih funkcijah in grandioznosti drugega največjega pogreba v zgodovini. Nič pa o tem, da je njegov režim pobil sto tisoč vojnih ujetnikov, ukinil svobodo govora in parlamentarizma, predvsem pa niti besede o višini državnega dolga, ki ga je vodja zapustil ljudstvu. Ta zgodovina pa ni stvar kuriozitete, temveč je še kako aktualna. Po letu 1980 je jugoslovanski dolg znašal 20 milijard dolarjev, ki ga država ni bila več sposobna odplačevati. Vlada Milke Planinc je zato vpeljala program stabilizacije, ki je dramatično zarezal v standard državljanov prek pomanjkanja pralnega praška, olja, sladkorja, kave, bencina, vseh uvoznih artiklov in omejevanje pravice svobodnega prehoda čez mejo. Toda, kako se je lahko zgodilo, da je bil rezultat skoraj dvajsetletnega najemanja kreditov in investicij v vse smeri tako porazen? Višina državnega primanjkljaja in državnega dolga je bila tabu, o njej niso sproti poročali časopisi, še manj so o njej razpravljali v parlamentu. Vladalo je verovanje, kako je Titova Jugoslavija sinonim za uspeh sam po sebi. Potem pa je udaril trenutek resnice.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Dva leva

    Kakšne volitve hočemo?

    V začetku tedna smo se pustili pogostiti s še eno katastrofično oslikavo Slovenije. Namreč, Slovenija naj bi bila mednarodni prvak, pravi težkokategornik v korupciji. Takšen sklep sledi raziskavi revizijske hiše Ernst & Young. Raziskava, ki ni postregla s prav veliko podatki o metodi, trdi, da je reprezentativno zajela 3500 menedžerjev. Kar je najbrž točno, a to ne pomeni, da je dobila primerjalno relevantne odgovore.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 5. 2013  |  Mladina 19  |  Uvodnik

    Zakaj?

    Te dni po družbenih omrežjih kroži zbirka napak in drobnih neumnosti, ki jih je otrokom v neznanju uspelo pustiti v svojih prvih šolskih spisih. Gre za stare stavke, iz nekega drugega časa, ki jih je danes nekdo potegnil na plano in objavil.