-
Po Sloveniji spet koraka skrajna sredina. Njeni pripadniki se zbirajo po vseh naših mestih. Prepoznate jih po značilni neopaznosti, popolni neopredeljenosti in pomanjkanju karakterja. Zaradi naraščajoče družbene napetosti uživajo vse večjo podporo javnosti, njihov doseg pa sega že v sam politični vrh države. V rokah imajo velik del medijev, svojo ideologijo pa širijo tudi po šolah.
-
Kaj pravzaprav želijo politiki?
Slovenski državni holding (SDH) začenja svoj novi križevi pot parlamentarne potrditve kot živ dokaz institucionalne in politične zmede, predvsem pa notorične nesposobnosti slovenske politike glede razumevanja korporativnega upravljanja. Nov predlog zakona o državnem holdingu (ZSDH-1) ponuja neuravnotežene rešitve. Preveč normira, kako upravljati, in skoraj ničesar ne pove, kaj upravljamo. Je bolj nekakšna agencija za privatizacijo kot holding, ki reformira in razvija državni sektor. SDH je vedno znova nedonošen otrok nekakšnega izrednega stanja, napihnjena pravna forma brez ekonomske vsebine, z veliko etičnega besedičenja namesto vpeljave ekonomske demokracije.
-
Danes, v petek, poteka izredna seja parlamenta o razmerah na tožilstvu, pregonu gospodarskega kriminala itd. Zahtevala jo je SDS in je del Janševega sistematičnega pritiska na pravosodje, zlasti na tožilstvo.
-
Češko-francoski pisatelj Milan Kundera je v romanu »Počasnost« (1995) z zajedljivo ironijo opisal literarni lik poslanca Duberquesa in intelektualca Bercka. Oba ste sedela v pariški restavracija s skupino obolelih za aidsom. Ko so se pojavile teve kamere je Duberques stopil k najbližjemu bolniku in ga poljubil na usta, še vsa polna čokoladne kreme. Bercka je zadelo, saj mu je bilo jasno, da je tekmečev poljub postal nesmrten.
-
Vinko Korenjak spominja na strašansko plaho avtohtono divjad, ki se težko fizično in mentalno premakne iz že zdavnaj podrte ograde, podobno kot češki postkomunistični jeleni, ki imajo v glavi še vedno železno zaveso kot osnovno markacijsko linijo gibanja, videnja, védenja in vedênja. Ste kdaj razmišljali, kakšno nelagodnost čutijo ljudje, kot je Korenjak?
-
28. januarja 2010, torej pred skoraj natančno štirimi leti, je Mladina objavila pobudo in peticijo Ukinimo vojsko. S podpisi jo je podprlo skoraj 9000 ljudi. Profesionalni vojaški funkcionarji so se zgražali, desnica se je zmrdovala nad protidržavnostjo ideje, levici je bilo nelagodno, razen seveda tedanji ministrici Ljubici Jelušič, ki je razglasila, da gre za skrajno peticijo, neustaven napad na slovensko osamosvojitev – kar trosila jih je. Pri čemer je šlo za ministrico Socialdemokratov. Peticija je pokazala, da v slovenski politiki ni ostalo nič od demilitarizacije, ki je bila ena od temeljnih zahtev ob demokratizaciji. V dvajsetih letih je vse izpuhtelo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
