-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Hrvaška
Je uspešna in marljiva ženska, pevka, ki z lahkoto polni dvorane po vsej nekdanji skupni državi; celo tisti, ki prezirajo to glasbeno zvrst, segajočo od osladnega popa do folka, priznavajo, da so njeni koncerti izpeljani z vrhunskim profesionalizmom. Dela že od otroštva in vztrajno gradi kariero ene od najbolj znanih pevk na tem območju. Drzna in samosvoja pred časom ni omahovala, ko so ji ponudili gledališko vlogo v predstavi Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže, in s tem povzročila zgražanje tako imenovane intelektualne Hrvaške, ki – čeprav le s težavo prebira Krležo – ni mogla požreti, da je pevka popevčic stopila na odrske deske v hramu hrvaške kulture. In to celo s Krležo.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Ekonomija
EU je z Ursulo von der Leyen in novo ekipo evropskih komisarjev začela enega najzahtevnejših mandatov v dosedanji zgodovini EU. Tveganja v obdobju 2019–2024 niso toliko ekonomska, temveč predvsem politična. Von der Leynova je sprva komaj dobila mandat, komisija je novembra slavila udobno večino. Dobili smo prvo, dovolj graciozno in tudi odločno žensko predsednico, toda politično šibko in neizkušeno. Zagotovo bo vodenje EK bolj asertivno, verjetno tudi bolj konsenzualno, toda ali bo tudi dovolj strateško? EU potrebuje dejanski politično-ekonomski zasuk. Junckerjeva komisija ga ni izpeljala, ker ga ni zmogla niti opredeliti. Tudi program von der Leynove za zdaj nima jasnega koncepta in identitete, čeprav so evropske zadeve kot vedno precej brezupne. Nekoč obetaven projekt preveva strah pred ekonomskim trohnenjem, politični razpad postaja z brexitom realna alternativa. Lahko von der Leynova ponudi odrešujočo alternativo?
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Žive meje
Težko je razviti simpatijo do pripadnikov diplomatske kaste. Pustimo ob strani njihovo dolgočasnost, njihov agresivno suhoparni jezik, njihove pretenciozne plašče in predrage ure … Do diplomatov smo naravno nezaupljivi, ker naj bi za nas v tujini opravljali poklic ljudskih predstavnikov, a je večina njihovega dela navadnim smrtnikom popolnoma nerazumljiva. Ves čas se pogajajo v našem imenu, čeprav ne moremo nikoli zares pretolmačiti, kako naj bi bila pogajalska stališča Republike Slovenije koristna tudi za njene prebivalce. Mednarodni teren je pač kompleksen in na njem nimamo veliko besede, zato smo prisiljeni sprejeti stališča vladnih diplomatov kot naša lastna. Zunanja politika je tako največkrat nasprotje demokratičnih procesov – nekakšen zapleten ritual, pri katerem verjamemo, da njeni šamani že vedo, kaj je treba storiti.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Kolumna
Prihaja čas za Jankovićevo slovo?
Okoli ljubljanskega župana je spet živo. Nič novega, Zoran Janković je eden bolj štrlečih, živahnih in zunajserijskih slovenskih politikov, čeprav samo župan. Poskusil se je tudi v nacionalni politiki, kot nov obraz celo zmagal, a na samem začetku propadel zaradi politične nespretnosti. Bog ve, kako bi se obnesel kot premier. A tudi na županskem položaju ostaja že zaradi moči »svojega« mesta vplivna nacionalna figura.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Pamflet
Ob stoletnici ljubljanske univerze so časniki prinesli tudi vest o frapantni aplikaciji znanosti - Prestolnica ima tudi pametne klopi. V velikem mestu se vedno najde precej pametnih ljudi, marsikdo za svojega psa poreče, kako je pameten, da pa bi se kdo pohvalil, da ima pred vhodom pameten beton, še nismo slišali. Doslej je veljalo, da oblike razmišljanja najdemo le pri živih bitjih, medtem ko za kamen, kos lesa ali plastično palico biologi in antropologi še niso poročali, da imajo razvito pamet. No, v Ljubljani se mestna oblast ponaša, da je po parkih namestila vrsto pametnih klopi.
-
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Dva leva
»Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne.«
— 58. člen Ustave RS -
6. 12. 2019 | Mladina 49 | Uvodnik
Prav neverjetno je, kakšnega zgražanja je še vedno deležen predsednik francoske republike Emmanuel Macron zaradi izjave, da je Nato možgansko mrtev. Pustimo zdaj za trenutek ob strani, kaj si dejansko mislimo o Natu in tudi o tem, da je Slovenija članica te vojaške zveze. Kaj je sploh rekel Macron? Najbolj je seveda zabolela naslednja obrazložitev: da tako misli zato, ker je Turčija, po številu prebivalcev druga največja članica Nata, oktobra napadla sirske Kurde, zaveznike Natovih držav v boju proti Islamski državi. Ob čemer je jasno, da Turčija tega koraka ni naredila sama, saj je bil napad zelo očitno – kljub uradnemu čudenju ameriške administracije – usklajen z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Prvi korak je bil pač umik ameriških čet, nato je sledil turški blitzkrieg, Amerika pa se je nato blagohotno priključila mednarodnemu ogorčenju in od turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana zahtevala, naj prekine napade – seveda dejansko šele po tem, ko je slednji svoje cilje že dosegel. In Macron je po tem zaigranem disputu med Trumpom in Erdoganom rekel, da je to zavezništvo dejansko možgansko mrtvo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
