-
28. 2. 2025 | Mladina 9 | Za naročnike
-
Večino mojega življenja so popularno kulturo spremljale zgodbe o apokaliptični prihodnosti, v kateri vsemogočni računalniki zasužnjijo človeštvo in spremenijo Zemljo v smodečo se pustinjo. V nekaterih verzijah antagonizma med organskim in mehanskim življenjem se ljudje še upiramo – v Kubrickovi Odiseji astronavt izklopi zloveščega računalniškega pilota HAL-a, v Iztrebljevalcu poteka lov na uporniške kiborge … a prepričljivejši so bili vedno scenariji, v katerih zmaga tehnologija: Terminator je prišel iz prihodnosti, v kateri se nam je superinteligentno omrežje Skynet uprlo z jedrskim napadom, v Matrici je umetna inteligenca zmagala v vojni s človeštvom in nas spremenila v svoj energetski vir … Te zgodbe so vedno zaznamovane tudi s časovno nedorečenostjo – zmaga računalnikov se je že zgodila, mi tega samo še ne vemo.
-
Tretja obletnica začetka rusko-ukrajinske vojne konec februarja 2025 je za EU in njene politične voditelje postala nočna mora, polna nepredstavljivih preobratov. Dogajanje na Generalni skupščini ZN pove vse. Tam so EU in ZDA pripravile dve ločeni resoluciji. Prva je bila naklonjena Ukrajini z obsodbo ruske agresije, druga bolj Rusiji glede želenega miru. EU in ZDA so si stale nasproti tudi v Varnostnem svetu. ZDA so svojo podporo Ukrajini pogojevale z izkoriščanjem redkih rudnin, EU pa je v Kijevu potrdila brezpogojno pomoč do končne zmage in pravičnega miru. Vmes je Zelenski v parlamentu le s težavo dobil potrebno politično legitimnost. Tradicionalno zavezništvo EU in ZDA se očitno razkraja, na obzorju se izrisujejo nova razmerja velesil.
-
Donald Trump je za preostali svet v nečem koristen – dokončno se je odkrito odpovedal podobi Amerike kot moralne in demokratične supersile, ki ne misli le nase. Doma tepta demokracijo, grozi tradicionalnim zaveznikom po svetu, je prvi ameriški predsednik, ki hoče državo fizično razširiti. Tako dokončno podira mit o Ameriki kot nekakšnem dobrodušnem silaku.
-
Komentar / Ko padajo velike parole
Predlog novega medijskega zakona v imenu onemogočanja širjenja lažnih novic po spletu uvaja medijske inšpektorje, ki bodo imeli pravico brisati sporne vsebine. Kaj pa klasične laži, ki jih prinašajo tradicionalni mediji? So te prepovedane, so pod kazenskimi sankcijami? Po velikem protivladnem mitingu Ruparjeve stranke upokojencev sta se odzvala Nataša Sukić iz Levice in sam predsednik vlade Robert Golob. Prva je bila ostra do največje opozicijske stranke, ki da ta zborovanja in položaj upokojencev zlorablja, češ da so pod njeno vlado l. 2012 pokojnine znižali za 20 odstotkov, in da če bi se moral kdo opravičiti penzionistom, bi morala biti prav SDS. Neugodno za JJ in njegove zaveznike, saj uprizarjajo sprevrženo politično goljufijo. Toda SDS je v naslednjih dneh prinesla dva kronska dokaza. Na usodnem glasovanju 2012 je predlog tedaj vladajoče SDS dobil več kot absolutno podporo, brez glasu proti. Nasprotovali mu niso niti v opozicijskih SD in Pozitivni Sloveniji, iz katere je medtem številna garnitura presedlala v vrste Svobode. Kaj se je torej takrat zgodilo z višino pokojnin? Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so sporočili, da so se pokojnine le »matematično« preračunale in da so ostale nominalno enake. A to niso storili danes, pač pa so na to dilemo odgovorili že pred leti, tako pisno kot v ustnem nastopu generalnega direktorja. V tako faktografski zadevi je SDS zahtevala opravičilo za izrečene laži podpredsednice državnega zbora in premiera, v nasprotnem bo sledilo glasovanje o odstavitvi oziroma interpelacija. Producenta neresnic se kajpak nista opravičila in sledilo bo nadaljevanje na izredni seji državnega zbora. Še več, prva dama parlamenta Urška Klakočar Zupančič v zadevi ni začutila zadrege, da njena podpredsednica izreka lažnive izjave, ampak je reč preobrnila: prav SDS je stranka, ki je v zdajšnjem mandatu izrekla največ laži. Ergo, resnica in laž nista stabilna pojma, o katerih bi lahko hladno presojali, ampak sta žetona v političnih polemikah. Tako v parlamentarni politiki, kako pa v dominantnih medijih?
-
Odnosi med ZDA in združeno Evropo so dosegli zgodovinsko nizko točko. Obrat je res izjemen. Trenutno zmore »voditelj svobodnega sveta« izreči več komplimentov ruskemu samodržcu kot EU in njenim voditeljem. Trump je v samo treh tednih po inavguraciji spremenil topologijo mednarodnih odnosov, ki je držala vse od konca druge svetovne vojne. A morda so bolj kot Trumpove »diplomatske« akcije reševanja vojne v Gazi in Ukrajini, onkraj formalnih institucij in postopkov, šokantni identični manevri voditeljev t. i. združene Evrope. Macronov selektivni izbor participantov kriznega vrha v Parizu je naredil nepopravljivo škodo. Predvsem in zlasti škodo odnosom znotraj članic EU. Manj opazno, pa morda še bolj konsekventno se je takoj po nemških parlamentarnih volitvah zgodilo še nekaj.
-
Za slovensko politično areno in prihodnost Slovenije se je ta teden zgodilo nekaj pomembnega: nemški Liberalci so izpadli iz zveznega parlamenta, kot so dolgi in široki – in končali neposredno na političnem pokopališču. In to zasluženo in upravičeno. Seveda bi bilo najlaže za propad nemških Liberalcev, ki so povzročili tudi padec vlade socialdemokrata Olafa Scholza, okriviti neumne poteze in vrednote strankinega predsednika Christiana Lindnerja. Ja, te imajo zagotovo veliko pri tem. A še večja težava je sama ideologija te stranke.
Iskanje brez piškotkov ni možno
