Ikuinen Kaamos: Fall Of Icons

Ikuinen Kaamos je finska peterica dolgolascev, katerih grobo prevedeno ime bi bilo večna polarna noč. Ni kaj, izredno izvirno. Vseeno več originalnosti pokažejo pri komponiranju godbe, ki pa, žal, ostaja preveč žanrsko omejena, da bi lahko dosegla širši krog slušateljev, ki ne prisegajo samo na eno stilsko godbeno veroizpoved. Večna polarna noč tvori nekakšno čudaško zmes med kričavim death/black metalom in...

The Simonsound: Reverse Engineering

Pisana britanska založba First Word nadaljuje s sijajnimi izdajami. Tokrat sta jo zakrivila dva navdušenca nad čudaškimi »sci-fi« glasbenimi opremami 50. in 60. let - odbiti glasbenik Simon James in neutrudni kopač po starem vinilu Matt Ford, bolj znan kot Dj Format. Simonsound je njegov daleč najbolj eksperimentalen projekt doslej, ki združuje skrbno izbrane brejke, bizarne starinske semple in mastne...

Lali Puna: Our Inventions

Še ne prav davno močno čislani weilheimski glasbeni tokovi se zadnja leta vrtinčijo predvsem okoli Markusa Acherja in njegovih številnih zasedb, katerih rdeča nit je mehkobna melanholija, vpeta v formo pop pesmi. Tudi Lali Puna ni nobena izjema. Značilno postrockovsko, indietronično estetiko, s katero je skupina zaznamovala sredinske smernice v preteklosti, z novim albumom razširi v trendovske, priložnostno že...

Škrip Orkestra

Plošča Škrip Orkestra ni ravno tipičen glasbeni izdelek, saj gre za soundtrack prvega avtorskega projekta Jelene Rusjan, ki smo si ga lahko ogledali v gledališču Glej. Ker je Škrip Orkestra najprej gledališka predstava in šele nato bend, album težko primerjamo z drugimi slovenskimi glasbenimi izdelki; vseeno pa je mogoče plošček mirne vesti uvrstiti med najvznemirljivejše izdelke v zadnjem času pri nas.

Mistaken Element: Mind Over Matter

Francosko govoreča skupina Mistaken Element je ponudila trgu že svoj drugi album, ki glede na prvega kaže kar nekaj nadgradnje, pa čeprav gre za še vedno pravoverno naravnani thrash metal, ki bi se brez novodobnih modnih dodatkov lahko znašel nekje med bendi Slayer, Testament in Prong. Album Mind Over Matter je prežet s surovimi in dokaj mehanskimi kitarskimi prijemi, ki ne kažejo pretirane želje po drugačnosti...

Panacea: Chiropteran

Nemec Panacea je na pomlad udaril kot atomska bomba s svežim albumom Chiropteran, ki - zanj zdaj že standardno - precej presega meje drum and bass žanra ter frekventno radostno ljubimka s technom in hard corom (elektronskim, seveda). Na svojem šestem studijskem albumu ruži in strelja v odlični formi, debel in masten bas seva skozi vseh 15 komadov v 78 minutah, primarni Panacejev gost pa je Limewax, ki prav tako...

Paul Weller: Wake Up The Nation

Britanski ljubljenček s svojim desetim solističnim albumom ponovno širi estetiko, s katero navdušuje glasbeno kritiko in širše občinstvo. Nekdanji frontmen čislanih (post)punk rockerjev The Jam svoj široki pregled nad (rockovskimi) muzikami in vznemirljiv raziskovalni postopek uspešno združi v samosvojo izraznost, ki se hkrati opre na glasbeno preteklost in trendovske smernice.

Goldfrapp: Head First

Čeprav je Alison Goldfrapp že, ko je bila še študentka umetnosti, prispevala vokale na Trickyjevi mojstrovini Maxinquaye, se njeno glasbeno delovanje ni nadaljevalo, dokler ob koncu devetdesetih let ni spoznala Willa Gregoryja, s katerim sta kmalu ugotovila, da imata identične ustvarjalne cilje. Izrazita barva njenega glasu je bila idealna za Gregoryjevo eklektično zakladnico idej, ki jih je črpal iz različnih...

E. V. A. (Electric Venom Agency): Pridi, greva

Če bi vam kdo rekel, da neka Eva prepeva o tem, kako gre s puncami ven žurat, da takrat obuje 'štikle' in obleče »hlačke mal čez ritko« in da potem »durce pokajo«, bi pomislili, da Eva poje v kakšnem ansamblu Navihanke. Ko bi vam navedli še besedilo »Nama pride res naglas«, bi morda posumili celo na zgodnja leta Big foot mame. Žal bend E. V. A.

Extra Life: Made Flesh

Preočitno spajanje raznorodnih muzik le izjemoma prinese rezultat, kakršnega z drugim albumom uspešno zaokrožijo newyorški cinično tesnobni neoromantiki iz skupine Extra Life. Protislovna oznaka? Prav takšna je tudi glasba peterice, ki v svojo izraznost spretno spleta sintpop, industrial, (kvazi poduhovljeni) folk, progresivni rock in jazz. Ključni trenutek za uspeh tega početja skozi prizmo albuma Made Flesh se...

Kyle Eastwood: Metropolitain

Čeprav je Kyle Eastwood obsojen na življenje v senci svojega očeta, od katerega je sicer podedoval ljubezen do jazza, je že vrsto let priznan jazzovski basist. Sodelovanje z očetom je bilo opazno v številnih filmih, za katere je Kyle napisal glasbo. Na svoji četrti samostojni plošči je zbral nabor zvezdniških imen jazza: bobnar Manu Katche, trobentač Till Bröner, saksofonist Graeme Belvins in še nekateri...

Noisia: Split The Atom

Zgodba o Noisii, ki prihaja iz nizozemskega Groningena, je dolga že dobro desetletje, dobrih šest let pa ta skupina s svojimi komadi postavlja sveže in dobro zveneče standarde nove elektronske godbe. Že od prvih izdaj zbuja nadpovprečno zanimanje pri publiki in glasbenih producentih: ko so bili njeni člani še 'zgolj' drum and bass producenti, so postali zelo vrteni in poslušani po nekaj izdanih komadih, izmed...

Latitudes: Agonist

Angleški bend Latitudes na dolgometražnem prvencu postreže s precej mračnjaško kitarsko godbo, ki je skozi celoten izdelek razdeljena na sedem temačnih kompozicij. Po nekajminutnem inštrumentalnem uvodu zbrani glasbeniki postrežejo še z vokalnimi prispevki, ki pa zgolj povečajo mračno brezno brezupne godbene depresije. Morda bi se na trenutke v melanholiji harmonij našle kakšne vzporednice z bolj znano skupino...

Dimlite: Prismic Tops

Že kar nekaj časa je minilo, odkar je švicarski wunderkind, ki ga tako rekoč vsi piflarji pacanja bitov navajajo kot enega najvplivnejših in nespornih mojstrov, izdal kaj konkretnega. Draž ob novi plati je bila še toliko večja, saj ga je v varstvo vzela podzaložba megainstitucije neodvisnega hiphopa Stones Throw. A veselje je bilo prenagljeno.

Pat Metheny: Orchestrion

Najnovejši soloprojekt Pata Methenyja je poseben zaradi tega, ker ga je zares posnel popolnoma sam. Tokrat se je lotil pozabljenega hibridnega mehanskega inštrumenta iz 19. stoletja, orkestriona. Orkestrion je bil v času, ko še ni bilo mogoče snemati, idealna rešitev za izvajanje solističnih glasbenih projektov, saj je vseboval tolkala, klavir in pihalne inštrumente. Pat Metheny se ga je lotil resno.

Tindersticks: Falling Down a Mountain

Ena najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih zasedb je v osemnajstih letih obstoja povila izrazito samosvojo estetiko, v katero melanholično staplja temačne romanticizme, pop senzibilnost, rockovsko elegantnost pa elemente soula, jazza in še kopice drugih zanimivih vplivov. Nova, osma plošča v tem pogledu ne prinaša nič bistveno novega, toda Tindersticks je eden tistih bendov, od katerih pravzaprav niti ne...

Jónsi: Go

Veliko časa je minilo, odkar se je islandski skupini Sigur Rós uspelo prebiti iz lokalnih okvirov. Po dveh albumih, ki ju je četverica izdala samo za islandski trg, se je s ploščkom Ágaetis Byjrun (2000) začela njena neustavljiva pot proti vrhu. Čeprav je Ágaetis Byjrun predstavljal ustvarjalne vrhunce, je skupina svojo kakovost dokončno potrdila s ploščkom Takk...

Cerebrum: Spectrum extravagance

Ko je že nekako kazalo, da tehnično bolje podkovani deathmetalci trgu ne dajo več tako rekoč ničesar pretirano zanimivega, je iz Grčije naplavilo skupino Cerebrum. Ja, ta skupina ponuja konzumentu pravoverni death metal z delčki godbenega eksperimentiranja, kar jo takoj naredi znatno drugačno in za slušatelja zanimivejšo od drugih. Morda je za to krivo tudi to, da je vsa tolkala na ploščku odigral gospod Kollias,...

The Bambi Molesters: As The Dark Wave Swells

Svež album benda The Bambi Molesters, ene najboljših surf skupin na planetu, prinaša novo dozo slišnega ekstrakta melanholije. Enajst slik v slabih 38 minutah ponuja instrumentalno perfekcijo melodike nostalgičnega zvoka, ki se je umiril. (Glasbena) zrelost skupine se posluša z manj naleta, trobilski parti umirjajo val kitar, tudi hitrost je daleč od maksimalne, na trenutke celo pogrešamo bolj rokerski zvok.

Billysi: Bite me

Nekoč so se imenovali Billy's Private Parking in so peli ubrane pop skladbe, kot je Brez besed, peli so v oglasu za Deit, njihova pevka Urška pa tudi v oglasu za Simobil. Komercialno uspešen bend je letos izdal četrti album, na katerem prevladujejo angleščina, napol pokradeni rifi in najstniška besedila. Pravzaprav Billysov, kakor se imenujejo zdaj, sploh ne bi več opazili, če jih Dragan Bulič ne bi omenil v...

Panzerballett: Hart Genossen Von Abba Bis Zappa

S tretjo celovečerno ploščo nemški Panzerballett ponudi še eno različico godbenega kombiniranja med metalom in jazzom, sicer v bolj mili obliki ali, točneje, v do ušes prijaznejši obliki. Ta izdelek kot celota vsebuje predelave drugih, bolj ali manj znanih avtorjev iz raznolikih godbenih zvrsti. Tako naletimo na priredbe - to je razvidno že iz naslova - izvajalcev, kot so Abba, Frank Zappa, Klaus Doldinger in...

The Toronto Drug Bust: Enfant Terrible

Z mednarodno člansko zasedbo (slovensko-finska naveza) in pevcem, ki je sicer novinarski kolega iz Žurnala24, je The Toronto Drug Bust verjetno eden zanimivejših »novih« rock bendov pri nas. Čeprav zveni precej bolj sodobno kot slovenski rock atiji, je za ljubitelje svežega indie rocka morda le malce preveč rollingstonovski. Vseeno je debitantski izdelek očitno prehitel marsikateri slovenski ...

Janja Majzelj: Krizantema na klavirju

Pred četrt stoletja je potihem izšla longplejka Pelin žena, cvetober šansonov Svetlane Makarovič v njeni lastni izvedbi, s katero je Svetlana samo še utrdila svoj žlahtni sloves prve dame slovenskega šansona, temne in neusmiljene v doslednih, srhljivih interpretacijah tradicionalne psihopatologije narodovega značaja. Glasbeno-gledališki projekt Krizantema na klavirju, s katerim je Janja Majzelj maja lani v...

Niet: Trinajst

V prvem desetletju tega tisočletja smo priče reaktivaciji pank skupin, ki so pričele ponovno nastopati v postavah, čim bližjih izvirnim. Večina od njih je dočakala tudi reizdaje oziroma celo prve izdaje albumov z materiali, starimi 20 let in več. No, ko je predlani Niet posnel Izštekane, so člani skupine napovedovali tudi nov album, in dočakali smo ga v aprilskih dneh.

Confusatron: Control Alt Destroy

Slušatelj pogosto že ob imenu zasedbe dodobra predvidi, kakšno godbeno ponudbo naj pričakuje od nje. Confusatron konzumentu že z imenom ponudi popolno godbeno zmešnjavo, ki se sicer večinoma giblje nekje med grindom in jazzom, z močnim poudarkom na eksperimentiranju. Seveda se poleg omenjenih žanrov pojavi še malo morje drugih godbenih zvrsti, tako ali drugače zapakiranih v precej netipične kompozicije, podprte s...

Zenzile: Pawn Shop

Francoski neodubovski kvintet se z zadnjo ploščo opre na downtempo estetiko, razpeto med dubovskimi in postrockovskimi muzikami. Slednje se sicer že nekaj let izgubljajo v slepem črevu klišejev, tu pa se skozi dubovsko intervencijo znajdejo veliko bolje. Hrbtenico postavi dubovsko mehkoben, opojen električni bas, ki v svoji repeticiji vselej stavi na hipnotičnost, pogosto poudarjeno z elektronskimi, v odmevu...

Why?: Eskimo Snow

Člani tria Why?, ustanovni člani večinoma hip-hoperskega kolektiva in založbe Anticon, so poglede na svojo glasbeno izraznost radikalno spremenili že na prejšnji plošči Alopecia (2008), na kateri je bil hip-hop zreduciran in zamenjan z izrazito melodičnostjo ter pretanjenim občutkom za pisanje pop skladb. Eskimo Snow je pravzaprav plod istega ustvarjalnega procesa, saj so vse skladbe ustvarjene med snemanjem...

Joanna Newsom: Have One On Me

Cenjena mlada ameriška avtorica pesmi, pevka, harfistka in pianistka je nase opozorila pred šestimi leti, ravno v času, ko se je izoblikovala nova struja v folkovska izročila zazrtih glasbenikov. S prvencem The Milk-Eyed Mender (2004) se je Joanna Newsom znašla v družbi Devendre Banharta, Sufjana Stevensa, skupine Animal Collective in še kopice sorodnih ustvarjalcev, ki so jih mediji hitro postavili pod skupni...

Shining: Blackjazz

Z zadnjim studijskim izdelkom je norveška skupina Shining dodobra zapostavila vse tri predhodne albume in se odločila v godbo vključiti kanček zvočnega žanra. V preteklosti so stvari bolj ali manj temeljile na dokaj konvencionalnem jazzu, Blackjazz pa je prinesel nekaj popolnoma drugega, čeprav je bilo mogoče zametek tega slišati že na prejšnji plošči Grindstone.

Toddla T: Skanky Skanky

Eden od angleških glasbenih čudežnih otrok sliši na ime Toddla T, svojo umetnost pa je - preden je nastal album Skanky Skanky - pilil dobro desetletje. Prvenec, ki ponuja posodobljeno mešanico elektronike in revitaliziranega dancehalla, v 51 minutah natreska 14 komadov. Ti ponekod povsem dvigajo, drugod pa je bodočemu velikemu otoškemu upu potrebna še kakšna pomoč, ki tokrat še ne vre neskončno - navkljub zvenečim...