Davek na luksuz

Novi predlog podnebnega zakona, ki ga pripravlja ministrstvo za okolje, je v medresorskem usklajevanju izgubil člen o odpravi subvencioniranja fosilnih goriv, je pa vanj zdaj vključen drug dodaten ukrep, in sicer davek na zasebno letalstvo. Lastniki oziroma uporabniki zasebnih letal bodo morali plačati po 250 evrov za vsako osebo na letalu, predvideni letni izkupiček od novega davka naj bi bil nekaj manj kot 800 tisoč evrov.

Država subvencionira nakup električnih koles (za prevoz na delo)

Od maja letos je na spletni strani Borzen mogoče oddati vlogo za subvencijo ob nakupu električnega mestnega, zložljivega ali tovornega kolesa. Subvencijo lahko pridobi vsaka oseba, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, davčno številko in je nakup e-kolesa opravila, potem ko je postala polnoletna. Med fizične osebe v tem primeru ne štejejo samostojni podjetniki, razen če fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, e-kolesa ne bodo uporabljale za opravljanje te dejavnosti. V letih 2024, 2025 in 2026 bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za subvencioniranje nakupa e-koles namenilo do štiri milijone evrov. Letos je Borzen od maja do septembra prejel 2999 vlog, od teh jih je bilo do zdaj obdelanih 2931, dodelil pa je za 1.207.344,47 evra subvencij. Do konca leta 2024 je na voljo še 792.655,53 evra sredstev.

Novo vladno partnerstvo

Na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ki je potekal na začetku tedna, je vlada sklenila novo partnerstvo. Konkretneje, gospodarski minister Matjaž Han (SD) je podpisal pismo o nameri s pobudo Slovenia Biotech Hills. Za kakšno pobudo gre?

»Nepremičninski davek je najpravičnejši davek, ker ga plača tisti, ki nekaj ima, tisti, ki nima nič, pa ne«

Alenka Bratušek je bila prva predsednica slovenske vlade, in ko je leta 2013 prevzela to funkcijo, je Slovenija doživljala najhujšo gospodarsko in politično krizo. Potem je imela svojo stranko, en mandat je že bila ministrica za infrastrukturo, zdaj isto ministrstvo vodi drugič. Konkretno to pomeni, da je v vladi odgovorna predvsem za razvoj cestnega, železniškega in kolesarskega omrežja. Objektivno je odgovorna za vse cestne zastoje in redne kolapse v železniškem prometu – a kmalu bo bolje, pravi, nismo še tam, smo pa že blizu.

Vojna in mir / Kako smo se znašli na robu konca sveta?

Konec junija 1991 je v Sloveniji divjala vojna. Slovenija je razglasila samostojnost, zvezna vlada, ki jo je vodil Ante Marković, pa je enotam Jugoslovanske ljudske armade ukazala, naj zavzamejo mejne prehode, na katerih so slovenske oblasti začele postavljati znake z napisom Republika Slovenija. Vojska je odšla iz kasarn, na poti do mejnih prehodov pa so jo ustavile enote slovenske Teritorialne obrambe in policije, takrat imenovane še milica. Začelo se je streljanje, vključili so se letala in helikopterji, na obeh straneh so padale žrtve. Po nekaj dneh se je zdelo, da se bo v Sloveniji razplamtela totalna vojna. Z bombardiranjem civilnih ciljev, z večjo intenziteto spopadov, z veliko več žrtvami. Na kocki je bilo veliko življenj in usoda nekaj dni stare države.

Je Janševa vlada bolj spoštovala človekove pravice kot Golobova?

Pred dnevi je varuh človekovih pravic Peter Svetina v intervjuju za spletni portal N1 dejal, da je vlada Janeza Janše celo v času epidemije varuha bolj upoštevala, kot ga zdaj upošteva vlada Roberta Goloba: »V tistem obdobju se je upoštevalo več mnenj in stališč varuha, kot pa se jih danes.« Janševa vlada je torej bolj spoštovala človekove pravice, kot jih sedanja, in posledično je bila v tem pogledu manj avtoritarna in samopašna, kot je sedanja? Res? Ne gre za to, da bi bila Golobova vlada v tem pogledu kaj posebej razsvetljena, a vendar se vsi spomnimo vsaj vladanja z odloki, ki so potem kot neustavni eden za drugim padli pred ustavnim sodiščem, ali pa omejevanja shodov in svobode izražanja ter pretirane policijske represije na protivladnih shodih in maltretiranja vidnejših protestnikov v času Janševe vlade.

Več fosilnih goriv, več denarja v proračunu

Trošarine, ki jih država pobira pri prodaji pogonskih goriv, zlasti dizla, so zelo pomemben proračunski vir. Lani se je s trošarinami na energente in električno energijo v državni proračun natekla milijarda evrov (1,06 milijarde evrov). Naj ponazorimo drugače: s temi prilivi država financira celotno proračunsko soudeležbo za pokojnine (lani 1,12 milijarde evrov). Trošarine so največji, a ne edini javnofinančni vir, vezan na prodajo fosilnih goriv. Fosilna goriva »poganjajo« naše javne blagajne, finančno ministrstvo kot skrbnik javnih financ pa tudi leta 2024 vztrajno sabotira predloge, ki bi lahko spremenili te visoke fosilne prilive. Aktualna dokaza sta predlog podnebnega zakona in zadnji popravek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Oba namreč ohranjata spodbude, ki jih daje država nekaterim uporabnikom ob porabi in nakupu fosilnih goriv.

Zakaj tak vik in krik normirancev?

Normiranci so v Sloveniji samostojni podjetniki, katerih poslovanje je poenostavljeno. Dohodnine ne plačujejo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ampak se predpostavlja, da so imeli 80 odstotkov stroškov, tako da znaša pri njih dohodninska osnova le 20 odstotkov prometa. Konkretno to pomeni, da polni samostojni podjetniki normiranci za prihodke do 50.000 evrov na leto plačajo le štiri odstotke davka. Za primerjavo, redno zaposleni, ki sicer lahko ob tem tudi uveljavljajo olajšave, morajo za dohodke med 25.750 in 51.500 plačati 33 odstotkov davka.

Normalizacija genocida

Letošnji Blejski strateški forum (BSF), ena najprepoznavnejših zunanjepolitičnih konferenc pri nas, bo potekal 2. in 3. septembra pod naslovom Svet vzporednih realnosti. Med drugimi je bila nanj kot gostja povabljena izraelska političarka Cipi Livni, od leta 2006 do 2009 izraelska zunanja ministrica in podpredsednica vlade ter članica vojaškega kabineta v času operacije »Cast Lead«, med katero je bilo ubitih več kot tisoč Palestincev in uničenih več kot sto palestinskih domov. Da bi morali njen nastop odpovedati, so prepričani v Gibanju za pravice Palestincev in v Solidarnostnem odboru za svobodno Palestino.

Politične zlorabe

Poimenovanje parlamentarna preiskovalna komisija obeta veliko. Tudi zamisel, ki se skriva za njim. Tovrstne komisije naj bi preverjale politično odgovornost funkcionarjev, po zaslišanju »osumljencev« in prič pa naj bi pripravile poročilo, ki ga nato sprejme parlament. To poročilo ima dve funkciji. Prva je simbolična, ker parlament ugotovi nepravilnosti, ima lahko potem posameznik težave v nadaljnji politični karieri. Druga je bolj otipljiva – ugotovitve komisije so lahko izhodišče za postopke, ki jih na podlagi poročila in v njem predstavljenih dejstev sproži tožilstvo. Do leta 2022 je državni zbor sicer ustanovil 38 preiskovalnih komisij, sprejetih pa je bilo le 12 končnih poročil.

Podnebni zakon ne bo, kar je obetal, da bo

»Ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje,« je decembra po objavi prvega predloga podnebnega zakona razglasila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). »Podnebna nevtralnost ne sme ogroziti družbenoekonomskega razvoja,« je ponovno opozarjala pred tedni, ko je v javnost prišla nova, kot priznavajo v GZS, »za gospodarstvo sprejemljivejša« različica predloga.

»Pozitivna« diskriminacija

Ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar konec maja obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica, je med drugim dejala: »Razmišljamo o tem, da socialnih prejemkov ne bi dobivali v denarju in da bi se nekateri socialni prejemki umaknili, če otrok ne hodi v osnovno šolo. Če namreč ne gre s korenčkom, je treba tudi malo palice, v navednicah.« Gre za splošno razširjeno prepričanje, da tri desetletja pozitivne diskriminacije, dodatnih (materialnih) pravic ter posebnih olajšav in odpustkov za romsko skupnost niso imela učinkov, razmere so kvečjemu slabše. Tako misli celo predsednica republike, diplomirana pravnica, odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka in direktorica Rdečega križa. In ta splošna resnica se uporablja kot poglavitni argument za novo, tršo politiko do Romov, jemanje, omejevanje pravic in strožje kaznovanje – (negativno) diskriminacijo torej.