Ženska v rdečem

Himna ljubezni.

Kdaj je čas za ljubezen? - Mladost, zakaj bolj ko tečejo leta, bolj se zdi izgubljena. Romeo in Julija, Tristan in Izolda so mladci, Ana Karenina ima sicer že sinka in moža, a je še mikavna in greha vredna; ko pa pridejo leta, so gospodje, ki se noro zaljubijo, le še predmet zabave Bonuelovih filmov, zaljubljene dame v poznejši dobi pa nebogljene karikature.

Nič več. Marta je namreč babica in mama, ki pozna ljubezen le iz prisrčnih razglednic svojih vnučk. A v utrujenem telesu, ki ga bolijo kolki, ki vsak večer vzame dnevni obrok kapsul, tokrat bije razigrano srce. Moški s tisoč ovratnimi ruticami jo čaka v kavarni na zmenku.

Idilično nedeljsko družinsko kosilo: otroka z družinama na obisku, ko zazvoni telefon, ki ga dvigne hči Celine: "Zate je mama, neki Feliks..." Marto stisne pri srcu, je kot pubertetnica, ki jo z odprtimi usti gledajo izza mize snaha, sin in hči ter vnuki in vnukinje.

Ni več le mama in babica, zdaj je ljubica. Za nič na svetu se ne bi pomladila, nasprotno "zdaj, samo zdaj, ima res čas za ljubezen, da je zdaj to njen edini konjiček, ekskluzivno razvedrilo."

Njen vitez je osemdesetletni slikar in njun odnos je čista ljubezen; nobenih sprenevedanj in igric, ne računov za prihodnja desetletja, ne vrtoglavih norij, pač pa užitek ob klepetu v kavarnici, poslušanju Rossinijeve opere, v spolnem spoju starih teles, pisemcih naklonjenosti, podarjenih starih plošč, "poročnem" potovanju v Sevillo.

Romeo in Julija tokrat v izpolnjeni inačici stare dame in starega gospoda.