Kralj ropotajočih duhov

Svojevrsten foto roman, prežet z nostalgijo za preteklimi časi.

Da ne bo nesporazuma: mnoštvo fotografij, ali bolje, raznovrstnih ikon sedemdesetih in začetka osemdesetih let, recimo "gramofonska stružnica" Iskrafon, Tomosov "tribrzinc", Zastavin fičko, pa izrezki iz takrat popularnih erotičnih revij Eva in Adam in Erotika, potem naslovnice gramofonskih plošč (T.Rex, Sex Pistols) in sploh pisana paleta maršalovih portretov samo dopolnjuje avtorjevo spominsko obnavljanje zgodbe neke mladosti /"... Jeba.

Pri svojih štiridesetih se mi v enem samem trenutku odkrije izgulbjeno desetletje ..."/, ki se dogaja izmišljenemu junaku Egonu Vittoriju (mimogrede, njegov priimek kar kliče po asociaciji z Mazzinijem) v zopet nekemu izmišljenemu slovenskemu mestecu, Jesenicah.

Zgodba: doraščajoči Egon je posebnež, ki krepko izstopa iz povprečja, temu pa sta krivi predvsem njegovi nekoliko "premaknjeni" skrbnici, mama in nona: prva je obsedena s filmi Lane Turner in Pavla Nevmana (vse njune filme v kinu glasno in jedrnato komentira), druga pa doma skrbi predvsem in samo za dobro počutje angelov, ki so ji "za časa begunstva v prvi svetovni vojni rešili življenje". No, in v tej zmešnjavi zmešanih glav naš junak kolikor toliko uspešno izdeluje osnovno šolo, se nesmrtno zaljubi v sošolko Majo (ki jo spolno zlorablja učitelj telovadbe), se zanjo seveda pogumno žrtvuje ... Ampak, najbolj si želi priti do lastnega - gramofona.

Roman, ki se brez dvoma lahko diči z oznako SQ.