Mojca Kumerdej: Fragma

Trinajst sivo/črnih zgodb.

Bralcu je že uvodoma v posamezno zgodbo jasno, da se zadeva nikakor ne bo dobro končala. In res, po krajši iz/pri/povedni uverturi je tu že zakoličena groba ločnica - predrtje fragme, to je opne - med že omenjenim "je vstal, požrl slino etc." in črno izpeljavo zasuka zgodbe, ki pa nam ga avtorica ne servira z razstavnih polic (kar v večini primerov pričakujemo), temveč ga, in v tem je črni čar knjige, privleče izpod - pulta. Ponudba prva, utopitev: n.n. se je z rojstvom hčerke vse spremenilo, za moža je preprosto ni bilo več, bila je samo še njuna hči. In nekega poletja, ko so bili na družinskih počitnicah na morju: "En sam moj krik bi te prebudil, skočil bi za malo in jo iztrgal iz morske pene ...". Ponudba druga, kastracija: precejšnja starostna razlika je bila med njima, zato ga je tudi med spolnim aktom vikala, vam lahko zvežem roke s pasom, ga je zaprosila ... in potem je, motnih oči, iz torbice vzela oster kovinski lunin krajec ter z njim močno in sunkovito zamahnila. Ponudba tretja, "materomor": Stara je bila devetindvajset let in imela je sto sedem kilogramov, a mati komaj polovico njene teže. Stara, ki jo je sovražila že od malega, je bila tega dne še posebno strupena, lajala je nanjo, ko je na balkonu dajala sušiti perilo ...in potem se je stara, bog vedi kako, kar naenkrat "spotaknila" čez balkonsko ograjo. Še preostale ponudbe: samomor, sodomija, seciranje trupla, invalidnost ...

Tudi zgodbe, kot naročene za ubiti monotonost noči pri vahtanju (bedenju ob) mrliča.