Aleš Berger: Zagatne zgodbe

Ljubezen kot zgrešeno srečanje.

Zbirka kratkih zgodb na temo zakonske krize, v katerih si junaki poskušajo povrniti nekaj strasti. Ne, to niso borci, ki bi storili vse, da porušijo stare svetove čustvene katalepsije. Živijo brez iluzije, da bodo z ljubimkami dobili novo priložnost, da si odslej življenje postavijo drugače. A vseeno, dvignejo se iz gugalnika, si izmislijo neverjetna opravičila in odidejo v skrivna ljubezenska gnezdeca.

Da bi v njih doživeli sladostrastje telesa in duha? Nak, vseskozi so v dilemi kot denimo dama Adrijana Bevc, ki na poti po stopnicah do ljubimčevega stanovanja zastane za hip, si lagodne prižge cigareto, potem pa odpre steklenico viskija in naredi požirek, da podvoji užitek, vmes se predaja razmišljanju o svojem Severinu in si prižiga cigareto za cigareto, ki jo oplaja s požirki alkohola. Klinc, si naposled reče, mogoče bom še ujela koncert - in že jo prevzame zadovoljstvo ob misli na pogled presenečene alibi-prijateljice, s katero imata skupni abonma.

Bergerjevi liki niso heroični: ne postavljajo si ciljev, ob katerih bi zasvetili, ne izmišljajo si romanesknih peripetij, skozi katere se prebijejo do izvoljenk, ne trudijo se ne v dialogih ne v zapeljevanju. Kot antijunaki so utrujeni in ne marajo naporov.

Zakaj potem sploh odhajajo? V čem lahko bralec najde bralni čar? - Avtor piše te zgodbe samoiskanja v ležerni samoironiji. Kot Gorazd Hrestnik, ki se zjutraj prebudi v neznanem stanovanju in potem skuša rekonstruirati, kaj se je zgodilo, ali pa moški in ženska, ki se dobita ob dani uri v določeni sobi v motelu zunaj mesta, a oba ležita hkrati sama v postelji čakajoč na drugega tuhtajoč, zakaj drugi ni prišel.

Originalno avtorsko delo.