Ivan Esenko: Zaživimo z naravo: ptice in ekološko vrtnarjenje

Kako prirodo zvabiti pred okna hiše?

Ne v smislu, da posadimo angleško travico in potem jo škropimo s herbicidi, da nam je ne skazi plevel. Ali pa da zasadimo nekaj sadnih dreves, katere skozi sezono peremo s škropivi, da jih obvarujemo pred napadi uši in zavijačev. V situaciji torej, ko je rastlinje nemočno, da bi se obvarovalo pred škodljivci, ko se zdi, da so edini rešitelj produkti fitofarmacije, avtor poišče pomoč v naravi.

Kjer pojem škodljivci postavi na glavo: uši so čudovita hrana za pikapolonice in sinice, z žuželkami se sladkata plavček in dolgorepka, sivi muhar hlasta po letičih muhah in metuljih, cikovt rad stika za deževniki in polži, katerih hišice spretno razbija na kamnih, kos kljuva po polžu, včasih se nameri tudi na skledo psa čuvaja, zelena žolna pobira mravlje, detel je strah in trepet žuželk, ki se naselijo v trhli les, postovka se z višini spusti za voluharjem in poljsko mišjo, poljskemu vrabcu teknejo semena plevelov, lišček se prehranjuje s semeni osatov in regratovimi glavicami, čižek se hrani s semeni breze, dlesk tare koščice češenj, strnad poišče seme plevelov, sraka se masti z mrhovino, ščinkavec pobira pečke povoženega sadja, brglez se masti s pajkovci, taščici teknejo kuhinjski odpadki, brinovka skrbno okljuva pozabljena jabolka na drevesu, vijeglavka z lepljivim jezikom pustoši mravljišča, a da se ptiči ne bi preveč razmnožili, poskrbi skobec, ki je kdaj tako zavzet, da se vpričo ljudi zažene v jato vrabcev. Kot največjega lovca na jabolčne zavijače pa predstavi netopirja.

Če pomislimo še na mojstre pevce med ptičjimi vrstami in na poglede na barvne odtenke ptičjega perja, smo v obljubljeni deželi simbioze med človekom in ptiči. Toda: ali je to pravljica ali realnost? Kako prepričati vijeglavko ali brgleza, da bosta gnezdila na sadnem vrtu?

Prvi pogoj je, da jim s škropivi ne preženemo "škodljivcev", drugi pa, da jim izdelamo gnezdilnice. Zbijemo par dilc v hiško, katero obesimo na veje? Nak, avtor minuciozno po vrstah ptic predstavlja velikost, obliko ter višine, na katerih je namestitev najbolj idealna, da privabi gnezdilce.

Čeravno pisec po lastnih izkušnjah - velikega sadovnjaka blizu gozda - zagotavlja popolni uspeh pridelave sadja, ostaja dilema: pravljica ali realnost? Odgovor je lahko le praktični poskus.